Vrh je gostila predsednica republike Nataša Pirc Musar skupaj s črnogorskim in hrvaškim predsednikom Jakovom Milatovićem in Zoranom Milanovićem.
V skupnem dokumentu, sprejetem na vrhu, so znova poudarili pomen dobrososedskih odnosov in regionalnega sodelovanja kot ključnih pogojev za stabilnost in napredek regije. Zavezali so se tudi nadaljnjim reformam, krepitvi strateškega dialoga z EU-jem in izvajanju zelene agende za Zahodni Balkan.
Milatović je dejal, da je bil letošnji vrh še ena priložnost za enotno sporočilo, da je "naše območje območje skupnih vrednot, miru in blaginje ter da Evropska unija ni cela in popolna brez držav Zahodnega Balkana", je poročal Radio Slovenija.
Dodal je, da širitev EU-ja ni samo potreba, ampak geopolitični in celo moralni imperativ glede na številne izzive na svetovni ravni. Globoko je tudi prepričan, da bo uspeh Črne gore, za katero verjame, da bo postala članica EU-ja do leta 2028, spodbuda za vse preostale države v regiji in da bo pomenil korak naprej za celoten Zahodni Balkan.
Večkrat je poudaril tudi pomen regionalne stabilnosti, ki da je odvisna od dobrososedskih odnosov, spodbujanje dialoga pa je po njegovem prepričanju vedno del rešitve.
Pirc Musar: Postopek mora biti hitrejši
Pirc Musar je medtem poudarila, da sta Slovenija in Hrvaška državi, ki najbolj goreče in intenzivno podpirata pridružitveni proces držav Zahodnega Balkana. Kot je še dejala, si Slovenija želi, da bi bil ta proces hitrejši. "Kolegi iz držav Zahodnega Balkana so nam povedali, in to kritiko sprejemam z veliko odgovornostjo, da mora tudi EU preprosto storiti več, da bo ta postopek hitrejši."
Slovenija zato skupaj z Nemčijo dela pri "izjemno pomembnem projektu" odločanja s kvalificirano večino na določenih področjih zunanje politike v Svetu EU-ja, je poudarila. "Na več primerih držav kandidatk smo lahko videli, kaj pravica do veta oziroma soglasnost, ki je potrebna pri določenih odločitvah, pomeni za določene države članice kandidatke. Predlog Slovenije in Nemčije ter še nekaterih isto mislečih držav je, da bi se vsaj posamezna poglavja lahko odpirala s kvalificirano večino, torej ne s soglasjem," je pojasnila.
Milanović je za pobudo Brdo-Brioni danes dejal, da ni samo proces, temveč oblika komunikacije med ljudmi in državami. "Če bodo države regije še dolgo čakale na članstvo, se bojim, da bodo izgubile potrpljenje, naloga procesa Brdo-Brioni pa je, da jih spodbujamo in opogumljamo na tej poti," je opozoril Milanović.
Vlogo Hrvaške in Slovenije Milanović sicer vidi v tem, da države Zahodnega Balkana opogumljata, da ne obupajo.
Solidarnost med državami
Pirc Musar je današnje pogovore sicer označila kot vsebinsko polne in dodala, da se niso izognili niti temam, ki so jih začeli lani, kot sta izseljevanje mladih in podnebne spremembe.
V imenu vseh gostiteljev vrha je izrazila tudi sožalje prizadetim v poplavah v Bosni in Hercegovini ter obenem poudarila solidarnost med državami v regiji, saj so vse takoj ponudile pomoč. Dodala je, da zelo težko sprejme, da ne bi zmogli sodelovanja, pogovorov in solidarnosti tudi na drugih političnih področjih.
Predsednica Pirc Musar se bo iz Črne gore odpravila v Dubrovnik, kjer bo jutri še vrh Ukrajina-Jugovzhodna Evropa, ki se ga bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Letošnjega vrha so se poleg predsednikov Slovenije, Hrvaške in Črne gore udeležili tudi predsednik Albanije Bajram Begaj, člani predsedstva BiH-a Željka Cvijanović, Denis Bećirović in Željko Komšić, makedonska predsednica Gordana Siljanovska-Davkova in kosovska predsednica Vjosa Osmani. Srbskega predsednika Aleksandra Vučića na vrhu ni bilo, naj bi se pa po besedah Milatovića udeležil delovnega kosila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje