"Od skupnega števila iz leta 2021 je na osrednji in zahodni sredozemski poti umrlo ali je bilo pogrešanih 1924 ljudi, dodatnih 1153 pa jih je umrlo ali je pogrešanih na severozahodni afriški morski poti do Kanarskih otokov," je novinarjem v Ženevi povedala tiskovna predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Shabia Mantoo.

Po njenih besedah je bilo v letu 2020 na obeh poteh 1544 smrtnih žrtev.

"Večina jih je prečkala morje v napolnjenih napihljivih čolnih, ki niso bili primerni za plovbo, mnogi od čolnov pa so se prevrnili ali izpraznili, kar je povzročilo smrtne žrtve," je dejala Mantoojeva.

Kot je še pojasnila, je pot po morju iz držav na zahodnoafriški obali, kot sta Mavretanija in Senegal, na Kanarske otoke še posebej nevarna, saj lahko traja tudi do deset dni. Številni čolni so v teh vodah skrenili s poti ali pa so se izgubili brez sledu.

UNHCR je opozoril, da so pandemija covida-19 in s tem povezane zapore meja še dodatno otežile gibanje in številne obupane begunce in prebežnike prisilile, da so se za nevarna potovanja obrnili na tihotapce.

Agencija ZN-a je tudi opozorila, da bi lahko politična nestabilnost in konflikti ter podnebne spremembe v prihodnosti še povečali število takšnih nevarnih razselitev.

Vodja Frontexa Leggeri odstopil

Upravni odbor agencije EU-ja za zunanje meje Frontex je sprejel odstop izvršnega direktorja Fabrica Leggerija.

Leggeri je na dvodnevnem izrednem zasedanju upravnega odbora Frontexa, na katerem so obravnavali poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam (Olaf) o ravnanju direktorja in še dveh drugih uslužbencev, podal svoj odstop z vseh funkcij in odpoved delovnega razmerja.

Upravni odbor se je seznanil z njegovo odločitvijo in ugotovil, da je njegovo delovno razmerje s Frontexom končano.

Odbor je obenem sklenil, da bo vodenje Frontexa prevzela Leggerijeva namestnica Aija Kalnaja. Meni, da mora biti obdobje nadomeščanja čim krajše in da je treba čim prej imenovati začasnega izvršnega direktorja, najkasneje na junijski seji upravnega odbora.

Zato so Evropsko komisijo pozvali, naj sproži potrebne pravne postopke, ki so potrebni za imenovanje. Pozvali so jo še, naj objavi tudi razpis za izvršnega direktorja Frontexa in sproži izbirni postopek.

Komisija je v odzivu sporočila, da bo hitro sprožila potrebne postopke za imenovanje novega izvršnega direktorja. "Prednostna naloga komisije je močna, učinkovita in dobro delujoča Evropska mejna in obalna straža," so zapisali.

Poudarili so še, da ima Frontex izjemno pomembno nalogo, da pomaga državam članicam pri varovanju zunanjih meja EU in pri tem spoštuje temeljne pravice. Komisija je v zadnjih letih storila veliko, da bi podprla in svetovala agenciji pri izpolnjevanju njenega mandata, so dodali.

Frontex je bil že dlje časa tarča kritik zaradi nezakonitega zavračanja migrantov v Sredozemlju. Pri tem naj bi vodilni predstavniki agencije namerno prikrili dejstvo, da so grški mejni policisti begunce vračali na odprto morje. Zavračanje ljudi, ki iščejo zaščito, je sicer po mednarodnem pravu nezakonito.

A ob kritikah zaradi nezakonitega vračanja migrantov so bili za Leggerija, ki je vodil Frontex od leta 2015, osebno bolj zaskrbljujoči očitki o domnevnih nepravilnostih pri porabi denarja ter o slabem ravnanju s podrejenimi, kar je med drugim ugotovilo poročilo Olafa.

Iz agencije so sporočili, da postopka v zvezi s poročilom proti Leggeriju ne bodo nadaljevali. Bodo pa nadalje ukrepali proti drugima dvema uslužbencema Frontexa, ki sta omenjena v Olafovem poročilu.