Izbruh se je okoli 8. ure po srednjeevropskem času začel na polotoku Reykjaness, le nekaj južneje od kraja prvega izbruha, ki je območje prizadel 18. decembra lani, je sporočil islandski meteorološki urad.

Potresna dejavnost se je ponoči okrepila in prebivalce bližnjega Grindavika so evakuirali okoli 4. ure zjutraj. Prav tako so evakuirali hotel ob bližnjem svetovno znanem kopališču s termalno vodo Blaa lonid (Modra laguna).

Na obeh straneh nasipa, ki so ga začeli graditi severno od Grindavika, se je ob izbruhu v zemlji odprla razpoka.

Islandska premierka Katrin Jakobsdottir je dejala, da so "razmere grozljive". "Strašljivo je videti, kako blizu Grindaviku je izbruh, ki se je začel davi," je dodala.

"Življenja niso ogrožena, bi pa lahko bila uničena infrastruktura," je na omrežju X zapisal predsednik države Gudni Johannesson. Dodal je, da letalski promet zaradi izbruha ni oviran.

Varnostne pregrade tok lave preusmerile stran od mesta

Sundhnukur je ognjeniška razpoka z vrsto kraterjev. Ob decembrskem izbruhu novonastalega ognjenika se je Grindavik izognil večji škodi, saj ga lava ni dosegla, je pa že takrat večina prebivalcev zapustila domove in se ni več vrnila.

Tokrat je lava dosegla naselje in se popoldne razlila po ulicah. Nekaj hiš je zajel ogenj, a so varnostne pregrade preprečile najhujše, saj so tok lave preusmerile stran od mesta.

"To je scenarij, ki smo se ga najbolj bali, lava v bližini mesta. Lava teče na vrt," je že predtem sporočil eden od prebivalcev. Fotografije, ki so jih objavili tamkajšnji mediji, prikazujejo curke žareče oranžne lave, ki se dvigajo proti temnemu nebu.

Oblasti pozorno spremljajo geotermalno elektrarno Svartsengi, ki oskrbuje 30.000 prebivalcev polotoka Reykjaness z elektriko in vodo. Delavci že od novembra gradijo zid za zaščito tega objekta.

Predsednik Johannesson je v večernem nagovoru narodu dejal, da "upa, da se bodo razmere umirile, a se lahko zgodi vse". Sredi negotovosti, s katero se sooča mesto, je Islandce pozval, naj "stopijo skupaj in imajo sočutje do tistih, ki ne morejo biti na svojih domovih."

To je že peti izbruh na polotoku Reykjaness od leta 2021.

Na otoku množica ognjenikov

Islandija leži med evrazijsko in severnoameriško tektonsko ploščo, ki sta dve največji na Zemlji. Ker se plošči gibata v nasprotnih smereh, je otok potresno in ognjeniško zelo dejavno območje. Na otoku je namreč kar 33 dejavnih ognjeniških sistemov, kar je največ v Evropi.

Eyafjallajokull se ne more ponoviti

Številni Evropejci se še vedno spominjajo izbruha islandskega ognjenika Eyafjallajokull na jugu Islandije leta 2010, ko so se oblaki pepela razširili nad velik del Evrope. Takrat je bilo zaradi dima in pepela v nekaj dneh odpovedanih približno 100.000 poletov, več sto Islandcev pa je moralo zapustiti svoje domove.

V nasprotju z Eyafjallajokullom ognjeniki na Reykjanessu niso ujeti pod ledeniki, zato ni pričakovati, da bi povzročili podobne oblake pepela.