Po francoski ustavi je predsednik poveljnik oboroženih sil in predseduje nacionalnim obrambnim odborom države, a ustava navaja tudi, da je premier "odgovoren za nacionalno obrambo", kar pomeni, da je vloga premierja dejansko odprta za interpretacije, poroča Guardian.

Emmanuel Macron bo sicer ostal predsednik po predčasnih volitvah ta konec tedna (mandat se mu izteče leta 2027), a ankete kažejo, da se bo moral po volitvah skoraj zagotovo spoprijeti z izrazito sovražnim parlamentom, ki mu bosta dominirala dva radikalna bloka, RN in levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP).

RN bo sodeč po anketah postal najmočnejša stranka v novem sklicu parlamenta, a še zdaleč nima zagotovljene absolutne večine. Zadnje raziskave kažejo, da bi si v parlamentu s 577 stolčki s svojimi zaveznicami zagotovila od 220 do 260 stolčkov.

Mesto premierja 28-letnemu Bardelli?

Le Pen je v intervjuju za lokalni francoski časopis Le Telegramme de Brest dejala, da Macron "ne bo imel druge izbire", kot da za premierja imenuje njenega varovanca, komaj 28-letnega Jordana Bardello, ker bo imel ta "mandat francoskega ljudstva".

Le Pen je še dejala, da bo cilj Bardelle, ki nima nobenih izkušenj v vladi, biti do Macrona "odločen, a ne sovražen".

Le Pen je še dejala, da je služiti kot poveljnik oboroženih sil Francije za predsednika "protokolarni naziv", saj je dejansko premier tisti, ki odloča, pri tem pa konkretno izpostavila politiko do Ukrajine. "Jordan se z njim ne namerava prepirati, vendar je postavil meje. Predsednik v Ukrajino ne bo mogel poslati vojske," je poudarila Le Pen.

Macron, ki se mu na parlamentarnih volitvah napoveduje poraz, namreč pred časom ni izključil možnosti pošiljanja vojakov v Ukrajino, čemur skrajna desnica ostro nasprotuje.

Bardella je pred kratkim dejal, da bo Francija ob morebitni zmagi RN-ja na volitvah še naprej podpirala Ukrajino, vendar v to državo ne bo pošiljala raket dolgega dosega ali svojih vojakov.

Macron medtem februarja letos na srečanju evropskih voditeljev v Parizu ni izključil možnosti napotitve francoskih vojakov v Ukrajino, čemur RN odločno nasprotuje.

Kritike na račun izjave Le Pen

Le Pen je sicer v današnji objavi na omrežju X nekoliko omilila svoje izjave. "Pridržane avtoritete predsednika republike pri pošiljanju vojakov v tujino ne postavljamo pod vprašaj, vendar ima predsednik vlade s proračunskim nadzorom možnost, da temu nasprotuje," je zapisala.

Na izjave Marine Le Pen so se danes ostro odzvali nekateri Macronovi zavezniki, ki so jo obtožili, da spodbuja dvome o ustavi ter ogroža varnost in red v državi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je dejal, da verjame, da bo Francija tudi po volitvah še naprej podpirala Kijev in da bo naslednja vlada "še naprej vsestransko podpirala Ukrajino, tako na bojišču kot na naši zgodovinsko nepovratni poti proti EU-ju".

Obramba in podpora Ukrajini sta sicer med najobčutljivejšimi temami v napetih odnosih med Le Pen in Macronom, ki je svojo dolgoletno politično rivalko v preteklosti večkrat obtožil spogledovanja z Moskvo, navaja Politico.

Volitve, ključne za Evropo

Tokratne volitve bodo vsekakor prelomne. CNN jih celo označuje za "ene najpomembnejših v zadnjih desetletjih – tako za Francijo kot za Evropo". Predčasne volitve je Macron razpisal po porazu svoje stranke Preporod, s čimer je postal prvi francoski predsednik po letu 1997, ki se je odločil za tako potezo.

Preporod se je na evropskih volitvah uvrstil na drugo mesto, krepko za Nacionalnim zborom in le za odtenek pred levo koalicijo.

Macronova odločitev je presenetila celo njegove najtesnejše zaveznike. Naslednje volitve v Franciji so bile predvidene šele leta 2027, politiki pa redko razpišejo predčasne volitve, ko njihova stranka zaostaja v anketah in ko za to ni nobene potrebe.

Macron se sicer ne boji drznih odločitev, navsezadnje je zmagal v prvo s stranko, ki jo je ustanovil le leto dni pred volitvami, a, kot navaja CNN, celo za njegove standarde tokrat tvega ogromno.

"Če se mu bo njegova igra izšla, se bo vpisal v zgodovino kot briljantni strateg," je za CNN povedal Kevin Arceneaux, politolog s pariške univerze Sciences Po. “Če pa ne, mislim, da se bo vpisal v zgodovino kot nekdo, ki je v bistvu sesul tradicionalni strankarski sistem v Franciji in sprožil bombo v institucijah Pete francoske republike.”