Razsodba sodišča v Parizu je epilog več desetletij trajajočega procesa iskanja krivcev za prvi napad na judovsko skupnost v Franciji po drugi svetovni vojni.

Danes 69-letni profesor sociologije Hassan Diab živi v Ottawi in na sojenju ni bil prisoten. Ni še jasno, ali bo Francija od Kanade zahtevala izročitev in kakšne posledice bi to lahko imelo za odnose med državama, poroča Guardian.

Bombni napad na sinagogo na Rue Copernic v 16. pariškem okrožju se je zgodil 3. oktobra 1980. V sinagogi je bilo v času napada zbranih več kot 300 vernikov.

V eksploziji bombe, nameščeni v torbo motornega kolesa, so umrli štirje ljudje, poleg dveh mimovozečih voznikov še izraelski novinar ter hišnik bližnjega hotela. Ranjenih je bilo še 46 ljudi.

Silovita eksplozija je ob tem razbila stekleni strop sinagoge in poškodovala več bližnjih zgradb.

Napad je bil po poročanju Guardiana uperjen proti vernikom v sinagogi, večji tragediji pa so se izognili samo zato, ker so se obredi ob praznovanju šabata in bar micve zavlekli za približno 15 minut.

Francoska policija je za napad sprva sumila neonaciste, pozneje pa skupino Ljudska fronta za osvoboditev Palestine.

Glavni dokaz potni list, leto po napadu najden v Rimu

Francoski obveščevalci so leta 1999 na podlagi obveščevalnega namiga iz Italije kot edinega osumljenca za napad obtožili Diaba, ki naj bi tudi izdelal 10-kilogramsko bombo.

Glavni osumljenec je postal na podlagi policijskih skic njegove podobe in analize rokopisa, ki naj bi potrdil, da si je izposodil motor, uporabljen v napadu.

Glavni dokaz pa je bil potni list, ki so ga italijanske oblasti leta 1981 našle na letališču v Rimu, vendar so o njem francoske oblasti obvestile šele leta 1999. V potnem listu so bili vstopni in izstopni žigi Španije, kjer naj bi načrtovali napad.

Kanada nekoč Diaba že izročila Franciji

Kanada je pred začetkom sojenja leta 2014 Diaba izročila Franciji, vendar zaradi pomanjkanja dokazov akademiku niso dokazali. Diab se je leta 2018 vrnil v Kanado kot svoboden človek.

Tri leta pozneje je francosko sodišče razveljavilo odločitev in odredilo ponovno sojenje zaradi obtožb umora, poskusa umora in uničenja lastnine v navezi s teroristično organizacijo.

Tožilstvo: Nobenega dvoma o krivcu

Državni protiteroristični tožilci so zahtevali najvišjo zaporno kazen, saj da ni "nobenega dvoma" glede krivca, njegovo krivdo pa naj bi dokazoval prav najdeni potni list.

Tožilec Benjamin Chambre je izrazil obžalovanje, da so vsi drugi člani teroristične skupine pobegnili brez obtožbe, vendar naj bi z Diabom našli vsaj izdelovalca in podtikovalca bombe.

Obramba: Diaba med napadom ni bilo v Franciji

Obramba je na sojenju trdila, da je bil Diab žrtev zamenjave identitete, saj ga v času napada sploh ni bilo v Franciji.

"Edina odločitev, ki je pravno možna – tudi če je na človeški ravni težka – je oprostitev. Pred vami stojim, da preprečim sodno napako," je sodišču dejal Diabov odvetnik William Bourdon.

Diab naj bi v času napada opravljal izpite na univerzi v Libanonu, kar je potrdilo tudi nekaj njegovih sošolcev. Potni list naj bi "izgubil" leta 1981, kar je libanonskim oblastem prijavil leta 1983. Zgodbo akademika je podprlo tudi nekaj nevladnih organizacij, med njimi Amnesty International.