S tem se EU pridružuje Kanadi in Kitajski, ki bosta prav tako uvedli povračilne carine proti ZDA.

V soboto so začele veljati 10-odstotne dodatne carine na uvoz blaga v ZDA z vsega sveta, ki jih je pod oznako vzajemne carine za večino držav in ozemelj po svetu, tudi Evropsko unijo, uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Za približno 60 držav in EU bodo v sredo uvedene še višje carine. Za Unijo bo skupna dodatna carinska stopnja 20-odstotna.

ZDA so uvedle tudi 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov in avtomobilskih delov, jeklo in aluminij.

Trumpove carine zajemajo približno 70 odstotkov izvoza Evropske unije v ZDA, ki je lani znašal 532 milijard evrov. Verjetno bodo uvedene še carine na baker, farmacevtske izdelke, polprevodnike in les.

EU napovedal seznam dodatno obdavčenih izdelkov iz ZDA

Evropska komisija, ki usklajuje trgovinsko politiko EU-ja, bo članicam pozno v ponedeljek predlagala seznam ameriških izdelkov, na katere bodo kot odgovor na carine na jeklo in aluminij uvedle dodatne dajatve, in ne večjih splošnih vzajemnih carin.

Na njem naj bi bili ameriško meso, žita, vino, les in oblačila, a tudi žvečilni gumiji, zobna nitka, sesalniki in toaletni papir.

Največ nesoglasij je bilo glede viskija, za katerega je komisija določila 50-odstotno carino, zaradi česar je Trump zagrozil z 200-odstotnimi carinami na alkoholne pijače iz EU-ja, kar pa je še posebej zaskrbelo Francijo in Italijo.

V Luksemburgu bo v ponedeljek potekalo prvo politično srečanje na ravni EU-ja po Trumpovi napovedi carin, na katerem bodo ministri 27 članic EU-ja, pristojni za trgovino, izmenjali mnenja o učinkih carin in mogočih protiukrepih.

Evropski diplomati so sporočili, da je glavni namen srečanja poenotenje držav članic. Gospodarstvo Evropske unije je namreč močno odvisno od proste trgovine, zato želi komisija zagotoviti široko podporo za vsak protiukrep.

Sorodna novica Meloni: Trgovinski vojni se je treba izogniti za vsako ceno

Italija skeptična do protiukrepov

Med članicami EU-ja obstajajo različna mnenja, kako se odzvati na carine. Francija je predlagala, da bi EU moral pripraviti sveženj ukrepov, ki ne bi vključeval le povratnih carin, Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je še predlagal, da bi evropska podjetja začasno ustavila naložbe v ZDA, dokler se "stvari ne razjasnijo".

Irska, ki v ZDA izvaža tretjino vsega svojega izvoznega blaga, je pozvala k "premišljenemu in uravnoteženemu" odzivu, Italija pa je podvomila o smiselnosti protiukrepov.

"Gre za zahtevno iskanje ravnovesja. Ukrepi ne smejo biti preblagi, da bi lahko ZDA prisilili k pogajanjem, hkrati pa ne preveč strogi, da ne bi privedli do zaostritve," je dejal eden od evropskih diplomatov.

Dozdajšnji pogovori z Washingtonom niso obrodili sadov. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je petkovo dvourno izmenjavo mnenj z ameriškimi kolegi opisal kot "odkrito", saj jim je povedal, da so ameriške carine "škodljive in neupravičene".

O protiukrepih bo EU glasoval v sredo, če bodo potrjeni, bodo začeli veljati v dveh fazah, manjši del 15. aprila, preostali del pa mesec dni pozneje.

Von der Leyen: EU bo branil svoje interese

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo v ponedeljek in torek opravila ločeni razpravi z glavnimi direktorji jeklarskega, avtomobilskega in farmacevtskega sektorja, da bi ocenila učinek carin in določila naslednje korake.

"Evropska unija je pripravljena braniti svoje interese s sorazmernimi protiukrepi proti carinam ameriškega predsednika Donalda Trumpa in bo v ta namen sodelovala s partnerji," je v nedeljo po telefonskem pogovoru s predsednikom vlade Združenega kraljestva Keirom Starmerjem dejala von der Leyen.

S Starmerjem se bo srečala 24. aprila v Londonu ob mednarodnem vrhu o prihodnosti energetske varnosti.

Starmer: Svet, kot smo ga poznali, je minil

Britanski premier Keir Starmer je v odzivu na carine, ki so jih uvedle ZDA, dejal, da je svet, "kot smo ga poznali, minil". Starmer še upa, da bo z ZDA sklenil gospodarski dogovor, obenem pa je predlagal, da mora vlada zaščititi "britanske interese".

"Nekaterim bo to morda neprijetno, saj je bila ideja, da bi morala država neposredno posegati v oblikovanje trga, pogosto deležna posmeha," je Starmer zapisal v časopisu Sunday Telegraph in opozoril, da se "v času, ko se svet tako hitro spreminja, ne moremo oklepati starih občutij".

Prav tako pravi, da si bo Združeno kraljestvo prizadevalo za krepitev zavezništev in zmanjšanje trgovinskih ovir z drugimi državami.

Britanski Guardian je poročal, da naj bi s finančno ministrico Rachel Reeves razmišljala tudi o višanju davkov, čeprav bi Starmer s tem prelomil predvolilno obljubo, ter o spremembi fiskalnih pravil, ki bi omogočila večje zadolževanje v primeru recesije.

Macron in Starmer: Trgovinska vojna ne koristi nikomur

Trgovinska vojna "ni v nikogaršnjem interesu, proučiti pa je treba vse možnosti", sta se v včerajšnjem telefonskem pogovoru strinjala francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier.

Starmer in Macron sta po telefonu govorila o posledicah trgovinske politike ZDA. Izrazila sta zaskrbljenost zaradi carin in njihovih posledic za svetovno gospodarstvo, zlasti v jugovzhodni Aziji, so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili z Downing Streeta.

Poleg tega sta poudarila pomen sodelovanja in koordinacije med evropskimi zavezniki pri spopadanju z gospodarskimi izzivi, ki izhajajo iz teh ukrepov, in nujnost ohranjanja tesne komunikacije v prihodnjih tednih.

Starmer in Macron sta govorila kmalu po tem, ko je v soboto britanski proizvajalec luksuznih avtomobilov Jaguar Land Rover (JLR) sporočil, da bo začasno ustavil pošiljke v ZDA, medtem ko želi "obravnavati nove trgovinske pogoje" pravil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Sorodna novica Trump pozval državljane, naj zdržijo: Končni rezultat bo zgodovinski

Več kot 50 držav že kontaktiralo z Belo hišo

Direktor ameriškega nacionalnega ekonomskega sveta Kevin Hassett je za televizijsko mrežo ABC dejal, da se je na Belo hišo obrnilo že več kot 50 držav, ki želijo začeti trgovinska pogajanja.

Hassett je zanikal, da bi bile Trumpove carine tudi posredno sredstvo za pritisk na centralno banko, naj zniža obrestne mere.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je v intervjuju za televizijo NBC News skušal zmanjšati pomen padca borznega trga, ki so ga sprožile Trumpove carine, in dejal, da na podlagi carin "ni razloga" za pričakovanje recesije.

Sorodna novica Ivanc o carinah: Odločitev o odzivu EU-ja bo težka. Damijan: Učinek na Slovenijo bo majhen.

Netanjahu upa na blažje carine

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo izrazil upanje, da bo ameriški predsednik Donald Trump po njunem srečanju ta teden v Washingtonu ublažil carine, ki jih je uvedel za Izrael. V skladu z novo ameriško carinsko politiko je uvoz izraelskega blaga v ZDA obremenjen s 17-odstotnimi carinami.

Netanjahu, ki je zadnjih nekaj dni preživel na obisku na Madžarskem, se bo predvidoma v ponedeljek srečal s Trumpom. V izjavi je dejal, da bodo pogovori potekali o vojni v Gazi, izraelskih ujetnikih, ki jih 18 mesecev zadržuje palestinsko islamistično gibanje Hamas, in carinskem režimu za Izrael.

"Sem prvi tuji voditelj, ki se bo s predsednikom Trumpom sešel o tem vprašanju, ki je tako pomembno za izraelsko gospodarstvo," je dejal Netanjahu. "Obstaja dolga vrsta voditeljev, ki imajo ta namen. Mislim, da ta sestanek odraža posebno vez, ki jo imajo ZDA in Izrael."

Sorodna novica Trump lastnoročno sesuva Wall Street in povzroča krizo zaupanja v dolar

Uradnik izraelskega finančnega ministrstva je v četrtek dejal, da bi carine lahko vplivale na izraelski izvoz strojev in medicinske opreme. Izrael je že prejšnji torek ukinil preostale carine na ameriški uvoz. Državi sta pred 40 leti podpisali sporazum o prosti trgovini in približno 98 odstotkov blaga iz ZDA ni ocarinjenih.

Tajvan napoveduje ničelne carine do ZDA in dodatna vlaganja

Tajvanski predsednik Laj Čing je obljubil, da Tajvan ne bo uvedel vzajemnih ovir, ter za nadaljevanje pogovorov predlagal ničelne carine, odpravo trgovinskih ovir in napovedal povečanje naložb v ZDA.

Donald Trump je v sredo napovedal carine na uvoz iz držav, ki imajo z ZDA velik trgovinski presežek, Tajvan pa je po tem ključu obremenjen z 32-odstotnimi carinami. Vendar pa ameriške carine ne veljajo za polprevodnike, ki so pomemben tajvanski izvozni artikel.

Laj je na srečanju z direktorji malih in srednje velikih podjetij v svoji rezidenci dejal, da se bo tajvansko gospodarstvo zaradi svoje odvisnosti od trgovine težko spoprijelo s carinami, vendar meni, da je posledice carin mogoče ublažiti.

"Kot osnovo pogajanj o carinah predlagam 'ničelne carine' med Tajvanom in ZDA, kakor je veljalo s sporazumom o prosti trgovini med ZDA, Kanado in Mehiko," je dejal Laj.

Tajvansko podjetje TSMC, največji svetovni proizvajalec čipov, je prejšnji mesec napovedalo dodatne naložbe v ZDA v vrednosti 100 milijard dolarjev.

ZDA so največje zaveznice Tajvana in njegov glavni vir orožja, čeprav nimajo uradnih diplomatskih vezi. Tajvan je pod vse večjim pritiskom Kitajske, ki ima otok za kitajsko ozemlje. Tik pred uveljavitvijo Trumpovih carin je Kitajska začela izvajati vojaške vaje v okolici Tajvana.

Laj je dejal, da se je Tajvan že spopadal z velikimi svetovnimi krizami in jih prestal. "Ne le, da nam je uspelo premagati težave, temveč smo v krizah našli nove priložnosti in preoblikovali tajvansko gospodarstvo," je dejal.

Indija ne bo uvajala povračilnih carin

Indija ne namerava uvesti povračilnih ukrepov proti 26-odstotnim carinam, ki jih je v sredo uvedel Donald Trump, je dejal indijski uradnik, ki se sklicuje na tekoče pogovore med državama o morebitnem novem trgovinskem sporazumu.

Indijska vlada preučuje predlog ameriške administracije, ki ponuja možnost odloga carin za trgovinske partnerje, ki "sprejmejo pomembne ukrepe za odpravo neenakovrednih trgovinskih dogovorov", je dejal uradnik, ki ni želel biti imenovan, saj so podrobnosti pogovorov zaupne.

Indija in ZDA so se februarja dogovorile, da bodo do jeseni 2025 sklenile trgovinski sporazum, da bi rešile spore glede carin. Vlada premierja Narendre Modija je bila že prejšnji mesec pripravljena znižati carine na uvoz ameriškega blaga v vrednosti 23 milijard dolarjev.

Vietnam prosi za odlog carin

Najvišji vietnamski voditelj To Lam je predsednika Donalda Trumpa prosil, naj nove carine na vietnamski izvoz v ZDA preloži "vsaj za 45 dni", je razvidno iz pisma, ki sta ga objavila AFP in New York Times. Trump je na uvoz vietnamskega blaga v ZDA uvedel 46-odstotne carine.

To Lam naj bi v pismu pozival Trumpa, naj imenuje svojega predstavnika, ki bo sodeloval s podpredsednikom vietnamske vlade Ho Duk Fokom pri reševanju tega vprašanja. To Lam tudi upa, da se bo s Trumpom konec maja lahko srečal v Washingtonu.