Budimpešta, 19. januar. Sprehod po veličastni madžarski prestolnici razkrije pogled na množico turistov – številke kažejo na porast turistov iz leta v leto –, ki v svoje objektive lovijo številne do oči prijazne motive, ki jih Budimpešta premore na vsakem koraku.

"Gresta na proteste?" naju vpraša Virginie, receptorka v hotelu. "Res občudujem tiste, ki gredo na ulice, ki se tako izpostavijo. Večina ljudi si ne upa iti na ulico, ker se bojijo za svoje službe. Na podeželju so razmere še toliko slabše. Na televiziji so ves čas ene in iste novice. Ljudje se oprimejo vsakega upanja, da bo kaj bolje."

Njena zgodba je podobna številnim drugim: v prestolnico je prišla s podeželja, kjer ni imela možnosti za službo. "Mladim je zelo težko, stanovanja so zelo draga, najemnine visoke. Sama imam srečo, moji starši so prodali stanovanje in najeli posojilo, da so mi kupili stanovanje tu, ki je seveda veliko manjše kot doma. Večina mojih prijateljev nima take sreče."

Kaj se dogaja na Madžarskem?
Na eni strani so gospodarski kazalci države spodbudni, država zaznava rast BDP-ja, padec brezposelnosti, povišanje plač. Na drugi strani je v madžarsko vlado uprtih vse več kritik državljanov zaradi povečevanja razkola med bogatimi in revnimi, slabega zdravstvenega sistema, napadov na avtonomijo šolstva, sodstva in medijev. Državljani pozitivnih učinkov gospodarskega napredka ne občutijo v svojih denarnicah in dvigu življenjskega standarda.

Za oceno stanja smo se obrnili na političnega analitika in namestnika odgovornega urednika političnega tednika 168 Ora Zoltana Laknerja. "Res je, rast BDP-ja je močna, stopnja brezposelnosti ni bila še nikoli po letu 1990 tako nizka, povprečni dohodek se povišuje. Druga plat te zgodbe pa je, da so štiri od sedmih madžarskih pokrajin med 20 najrevnejšimi pokrajinami v EU-ju, da sta madžarski izobraževalni in javni zdravstveni sistem v zelo slabem stanju, da je stopnja socialne mobilnosti zelo nizka."

In vse to po njegovih besedah privede do tega, da Madžarska ni zmožna izkoristiti svojega razmeroma dobrega gospodarskega stanja za zmanjšanje neenakosti med državljani in za razvoj javnih storitev, ker te preprosto niso prioriteta Orbanove vlade. “Gospodarska odvisnost Madžarske se že 30 let ni spremenila: najbolj razviti deli našega gospodarstva so posledica tujih vlaganj, tujih multinacionalk. Še posebej veliko vlogo igra nemška avtomobilska industrija. Zelo pomembno vlogo pri spodbujanju gospodarstva imajo tudi evropska sredstva, pri čemer pa velja, da so glavni prejemniki evropskih finančnih sredstev pripadniki režima," še pravi Lakner.

Dvig nadur ljudi pognal na ulice
Decembra je parlament, v katerem ima vladajoča stranka Fidesz, na čelu katere je premier Viktor Orban, dvotretjinsko večino, sprejel več odmevnih zakonov. Največ odziva je sprožil zakon o delavskih pravicah, ki povečuje število dovoljenih nadur z do zdaj dovoljenih 250 na 400 nadur letno, pri čemer je časovni okvir izplačila do tri leta. “Če analiziramo evropsko povprečja nadur, je Madžarska šele četrta ali peta od zadaj, tako da ne opravimo veliko nadur. Pravzaprav je smernica Evropske unije 416 nadur, tako da je naših 400 ur znotraj omejitev,” je za MMC vladni vidik pojasnil tiskovni predstavnik vlade Zoltan Kovacs.

Sindikati na drugi strani njegove navedbe zanikajo. "Naše ministrstvo je potvorilo podatke, kajti v nobenem evropskem dokumentu ne boste našli te številke. Regulativa iz leta 2003 pravi, da delovni teden ne sme preseči 48 ur. Oni so to preprosto pomnožili z 52, kolikor je tednov, in dobili številko 416. To je njihov način komuniciranja," se je ob našem citiranju vladnega predstavnika razburil Laszlo Kordas, predsednik konfederacije madžarskih sindikatov (MASZSZ), ki so v preteklih tednih organizirali protestne shode po vsej državi.

Številnim državljanom je namreč po sprejetju zakona, ki so ga poimenovali drakonski in suženjski, prekipelo in odšli so na ulice. "Država zapravlja za stadione in druge nepotrebne zadeve, medtem ko imajo delavci mizerne plače, zdravstvo in šolstvo pa sta v razsulu," je svoje nezadovoljstvo na protivladnem shodu ubesedil 26-letni vzgojitelj v vrtcu Gyuri Kober, ki mesečno zasluži 350 evrov. Vsak teden se na ulicah Budimpešte, pa tudi v drugih mestih po državi zbirajo protestniki, ki si želijo, da bi vlada prisluhnila njihovim željam po boljšem življenju.

Razkol v družbi se povečuje
Kot je pojasnil mednarodni sekretar konfederacije sindikatov Gyorgy Karoly, je osnovna težava madžarske družbe in sistema v zadnjem desetletju velik razkol. "Družba je močno razdeljena v vseh pogledih, politično in socialno. In v tej razdeljeni družbi žal tisti, ki so na oblasti, igrajo na najslabše občutke. Zelo lahko je poiskati tri ali štiri sovražnike, ki se jih lahko okrivi za vse. Najprej so bile to multinacionalke, potem banke, nato Evropska unija, pa prebežniki, George Soros, liberalna demokracija, politična korektnost … Vse to je močno razdelilo družbo." Ob tem je poudaril še veliko socialno razdeljenost. "Od 4,6 milijona delovno aktivnih državljanov jih 1,2 milijona prejema minimalno plačo, ki je šele pred enim letom dosegla višino praga revščine. Da ne govorimo o upokojencih. Najnižja pokojnina je 90 evrov. Imamo revščino, ki jo izrabljajo tisti, ki vladajo."

Od l. 2006 je državo zapustilo milijon ljudi

Višji standard v tujini je eden glavnih vzrokov, da se vse več Madžarov izseljuje. Po podatkih OECD-ja je državo od leta 2006 zapustilo milijon ljudi, med njimi številni mladi in kvalificirani delavci. Tiskovni predstavnik vlade Zoltan Kovacs na to odgovarja, da odstotek tistih, ki gredo s trebuhom za kruhom iz države, ni nič višji kot v drugih državah regije. “V zadnjih treh ali štirih letih smo denimo dvomestno povišali plače in sprejeli stanovanjski dodatek za kompenzacijo. V zadnjem letu se val obrača, več jih prihaja nazaj, kot odhaja. Ne gre za posebnost Madžarske, temveč za regionalno težavo ne le zadnjih nekaj let, ampak desetletja, zato se moramo s tem ustrezno spopadati,” pravi Kovacs. Na drugi strani je direktor Centra za neodvisno novinarstvo (CIJ) Sandor Orban v pogovoru za MMC poudaril, da so Madžari začeli domovino zapuščati veliko pozneje kot Romuni in Poljaki, ki so se začeli seliti že kmalu po tem, ko sta državi vstopili v EU.

Soroseva univerza se seli na Dunaj
V vmesnem času je zaradi spremenjenih pravil, ki ji onemogočajo delovanje na Madžarskem, svoj sedež iz Budimpešte na Dunaj preselila Srednjeevropska univerza (CEU), ameriška zasebna univerza, ki jo je ustanovil na Madžarskem rojeni milijarder George Soros. Madžarska vlada je namreč marca lani sprejela novi zakon o univerzah, ki zahteva, da morajo na Madžarskem akreditirane tuje univerze svoje študije ponujati tudi v matični državi. CEU je februarja letos odprl svojo šolo na Bard Collegeu v zvezni državi New York, toda madžarski organi niso podpisali sporazuma z zvezno državo New York, zato je CEU sporočil, da

svoje akreditirane programe iz Budimpešte seli na Dunaj.

V Sorosu sicer Orban in njegovi somišljeniki že dolgo vidijo sovražno trdnjavo liberalizma in mu očitajo, da se prek organizacij, ki jih financira, vmešava v notranjo politiko. “Transparentnost je v politiki nujna. Kako je torej mogoče, da politični akter brez demokratičnega mandata, za katerega se nikoli ni potegoval na volitvah, lahko skrije vire svojega financiranja zadev, ki dejavno formulirajo politiko Evrope? Za to gre. Zato napadamo Sorosa: ker je izjemno dejaven pri ustvarjanju politike in to ni prav, ker za to ni nikoli dobil demokratičnega mandata. Vse organizacije in njegovi somišljeniki, ki ga podpirajo, niso bili nikoli izvoljeni,” je glavni vzrok za odklonilen odnos oblasti do Sorosa pojasnil vladni tiskovni predstavnik Kovacs.

"Teoretična kategorija "ugrabitev države" je obstoječa politična realnost"
Zadnje poročilo organizacije Transparency International je pokazalo, da je Madžarska v zadnjih letih močno nazadovala na lestvici indeksa zaznave korupcije in da je stopnja političnih pravic na najnižji ravni od padca komunizma leta 1989. "Kar imenujejo korupcija, je glavna Fideszova politika, je pred nekaj leti v intervjuju dejal Orbanov podpornik Andras Lanczi, politični filozof in rektor univerze Corvinus v Budimpešti. Teoretična kategorija "ugrabitev države" je na Madžarskem obstoječa politična realnost," je zelo neposreden politični analitik Lakner in dodaja, da Orbanov režim že devet let postopoma gradi svojo klientelo.

"Eden izmed bistvenih elementov režima je fuzija politične moči in osebnega bogastva ključnih deležnikov. Orban tri zaporedne zmage in zdajšnjo dvotretjinsko večino interpretira kot dovoljenje za zasedbo vseh državnih institucij, kot dovoljenje za končanje sistema medsebojnega nadzora (check and balances), kot dovoljenje za omejitev avtonomije lokalnih vlad, univerz, znanosti, medijev in kot dovoljenje za omejitev političnih pravic. To je zdaj v praksi to, kar je poimenoval "neliberalna demokracija," skorajda neomejena oblast, ki jo legitimizirajo z zrežiranimi volitvami in politično sfero, ki so ji podrejeni vsi podsistemi."

Mednarodni vladni govorec Zoltan Kovacs vse obtožbe glede avtoritarnosti Orbanovega režima zavrača. "Javnomnenjske ankete kažejo, da tudi vsa opozicija skupaj ne more pridobiti tolikšne podpore ljudstva, kot jo imamo mi," pravi in dodaja, da so protivladni protesti le politična akcija, za katero stojijo opozicijske stranke. Orbanova vlada je na zadnjih volitvah dvotretjinsko večino v parlamentu pridobila z 49 odstotki podpore državljanov (na volitvah leta 2010 pa s 53 odstotki). Direktor Centra za neodvisno novinarstvo Sandor Orban je volivce Fidesza označil za "največjo manjšino na Madžarskem".

Decembra 2011 so poslanci izglasovali reformo volilnega sistema: namesto dveh poteka zgolj en krog volitev, v veljavi pa je mešanica proporcionalnega in večinskega sistema, spremenilo se je število volilnih okrajev in znižalo skupno število poslancev. 106 poslancev je bilo izvoljenih neposredno, 93 pa prek strankarskih list, in sicer so si te sedeže proporcionalno razdelile stranke, ki so presegle petodstotni volilni prag.

Orban vztraja: Glavna nevarnost so priseljenci
Ostre kritike proti Viktorju Orbanu in njegovi vladi že več let prihajajo iz Bruslja. Nerazumevanja sta bila deležna njegova ostra protipriseljenska retorika in nasprotovanje evropskim kvotam za premestitev prebežnikov (eden izmed njegovih citatov: "Nikoli ne bomo dovolili, da Madžarska postane ciljna država za prebežnike. Ne želimo imeti manjšin z drugačnimi kulturnimi vrednotami in koreninami med nami. Madžarsko želimo ohraniti madžarsko."), vendar je Orban ostal neomajen: na meji s Srbijo in Hrvaško je leta 2015 zrasla žičnata ograja. Madžarska je ustavila prihod prebežnikov čez Madžarsko proti Avstriji in Nemčiji in ga preusmerila na pot čez Hrvaško in Slovenijo.

Za ograjo so oblasti vzpostavili tranzitni coni Röszke in Tompa, v katerih zadržujejo prosilce za azil. Na začetku leta 2016 so oblasti sprejemale od 20 do 30 prosilcev za azil na dan, nato se je številka znižala na deset, od januarja lani pa sprejemajo le še enega dnevno v vsaki izmed tranzitnih con. Po spremembi pravil julija lani prošnje za azil niso odobrili nobenemu prosilcu. Nevladne organizacije opozarjajo na nevzdržne razmere. "Gre za nespoštovanje osebne svobode. Prosilce zadržujejo brez kakršne koli odločbe o omejitvi gibanja, brez možnosti pritožbe, v nečloveških razmerah. Prišlo je tako daleč, da smo bili avgusta lani prisiljeni poslati zahteve za začasne ukrepe na Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru osmih oseb, ki so jim v tranzitni coni odrekli hrano," razmere opisuje Gruša Matevžič, slovenska pravnica v Madžarskem helsinškem odboru, nevladni organizaciji, ki je edina organizacija, ki nudi pravno pomoč prosilcem za azil.

Vse večji pritisk na nevladne organizacije
Vlada je med letoma 2017 in 2018 namreč sprejela sveženj zakonov, ki so močno otežili delovanje nevladnih organizacij. Leta 2017 je bil sprejet zakon, v skladu s katerim se mora organizacija, ki prejme več kot 24.000 evrov iz tujine, registrirati, prejeta sredstva takoj prijaviti oblastem in hkrati na vseh svojih publikacijah označiti, da so financirani iz tujine. Lani sprejeta zakonodaja, poimenovana Stop Soros, pa je bila uperjena posebej proti organizacijam, ki delujejo na področju migracij. Dodatno je obdavčila njihovo delovanje in uvedla novo kaznivo dejanje: vsakršno pomoč pri podaji prošenj za azil in posredovanje informacij o azilu.

Odmevna podelitev azila Gruevskemu
Na drugi strani pa je enemu "beguncu" madžarska vlada pomagala sama in bila deležna močno dvignjenih obrvi: azil je podelila nekdanjemu makedonskemu premierju Nikoli Gruevskemu. "Predvsem je zanimivo, kako je kljub preklicanemu potnemu listu zakonito vstopil na Madžarsko. Na madžarskem veleposlaništvu v Albaniji so mu izdali dovoljenje za vstop na Madžarsko. Do zdaj takšno dovoljenje ni bilo izdano še nobenemu prosilcu za azil. Prav tako ni bil nastanjen v tranzitni coni kot vsi drugi, saj naj bi bil zaradi svojega profila tam v nevarnosti. Torej za žrtve mučenja, travmatizirane ljudi, žrtve posilstev, otroke je tranzitna cona popolnoma varna, ampak za Gruevskega bi bilo pa v tranzitni coni zelo nevarno, tako da je bil raje nastanjen v hotelu v Budimpešti. Gre za popolnoma politično podelitev azila," je jasna Gruša Matevžič.

Pravosodna reforma uvaja ločen sistem upravnih sodišč
Poslanci so decembra sprejeli tudi zakon, v skladu s katerim bo do leta 2020 upravni oddelek odcepljen od vrhovnega sodišča (kuria), v sklopu katerega bosta potem ostala kazenski in civilni oddelek in ustvarila ločen, vzporeden sistem sodstva. V Madžarskem helsinškem odboru so že ob sprejetju opozorili, da zakon ogroža vladavino prava in spodkopava ločitev vej oblasti. Nad delovanjem administrativnih sodišč in imenovanjem sodnikov bo imelo namreč nadzor izključno pravosodno ministrstvo, sodnike bo imenoval pravosodni minister, ki bo nadzoroval tudi proračun sodišč.

"Čeprav se zdi, da bi bil nadzor nad kazenskimi sodišči pomembnejši z vidika moči, želi režim ohraniti podobo delujoče demokracije. Upravna sodišča pa vendarle obravnavajo politično izjemno občutljive teme, kot so davki, gradbena dovoljenja, protesti, volilne pritožbe in azilna zakonodaja," je vsebino pravosodne reforme pojasnil odvetnik in sopredsedujoči Madžarskemu helsinškemu odboru Andras Kadar. Nova zakonodaja prav tako od bodočih sodnikov ne zahteva delovnih izkušenj, zato bodo lahko po besedah Kadarja ljudje iz državne uprave, z ministrstev, neposredno presedlali tudi na najvišje položaje upravnega sodišča.

Vlada nov sodni sistem predstavlja kot popolnoma skladnega z normami EU-ja in priporočili mednarodnih odborov. Pravosodni minister Laszlo Trocsanyi je za mnenje povprašal Beneško komisijo, svetovalni organ Sveta Evropa, sestavljen iz pravnih strokovnjakov. "Vendar vlada ni počakala na odgovor. Beneška komisija bi mnenje morala podati do marca, vlada je zakon sprejela decembra," opozarja Kadar.

Madžarska vlada reformo zagovarja tudi s tem, da so v času pred koncem druge svetovne vojne in začetkom komunizma že imeli ločen sistem upravnih sodišč, in navaja Avstrijo, Češko, Nemčijo in Poljsko kot primere držav, v katerih so upravna sodišča ločena. "Izmed vseh organov za nadzor izvršne oblasti je sodstvo pokazalo največ neodvisnosti. Bilo je nekaj dobrih odločitev v politično občutljivih primerih," sogovornik meni o madžarskih sodnikih, ki za zdaj še niso glasno spregovorili. "Sodniki na Madžarskem so vedno bili izjemno nepolitični. V javnosti ne govorijo, to je del tradicije. Nekaj sodnikov je zdaj sicer reklo, da to ni sprejemljivo, toda večina jih še vedno sledi miselnosti, da ne ustvarjajo politike, temveč razsojajo o primerih," je za konec še dejal Kadar.

Ne gre za prvi primer, da je Orbanova vlada poskusila spremeniti pravosodni sistem na Madžarskem. S 1. januarjem 2012 so upokojitveno starost sodnikov s 70 let znižali na 62, vendar je potezo najprej razveljavilo madžarsko ustavno sodišče, nato pa je tudi Sodišče Evropske unije razsodilo, da gre za kršitev delovanja proti starostni diskriminaciji, in večina sodnikov se je lahko vrnila na delo.

Nazadovanje medijske svobode
Med področja, nad katerimi je mednarodna skupnost najbolj zaskrbljena, spada tudi neodvisnost medijev na Madžarskem. Zgovoren je podatek, da je bila Madžarska na lestvici indeksa svobode medijev, ki jo objavlja Freedom House, leta 2010, ko je Orban prevzel oblast, na 40. mestu. Sedem let pozneje, leta 2017, je zdrsnila na 87. mesto. Vmes se je medijski prostor močno spremenil, nekatere spremembe so bile takšne kot v drugih državah: padec naklade tiskanih medijev, vzpon elektronskih medijev, druge pa so, kot se je izkazalo skozi čas, privedle do zgoščevanja lastništva medijev v rokah pripadnikov Orbanove vlade, povečanja nadzora vlade v državnih medijih in prek omejevanja oglaševanja tudi do spodkopavanja neodvisnih zasebnih medijev. Po navedbah neodvisnega madžarskega medija Atlatszo je bilo leta 2015 vladi naklonjenih 31 medijev, zdaj pa je teh že več kot 500.

Direktor Centra za neodvisno novinarstvo Sandor Orban sicer miri, da stanje medijske krajine na Madžarskem ni katastrofalno in da še vedno obstajajo neodvisni mediji. "Ni res, da na Madžarskem ni neodvisnih ali kritičnih medijev, imamo pa izredno nezdravo medijsko okolje. Prostor za kritično misel se je izjemno skrčil."

Kritično poročilo privedlo do sprožitve 7. člena
Mednarodna skupnost je nad stanjem na Madžarskem postala še bolj zaskrbljena po poročilu evropske poslanke iz vrst Zelenih Judith Sargentini, ki je septembra lani zapisala, da Orbanova vlada napada medije, manjšine, nevladne organizacije, obtožila pa jo je tudi odstranitve neodvisnih sodnikov in kršenja vladavine prava. Orban je takrat vse očitke zavrnil, jih označil za "žalitev madžarskega naroda in zlorabo moči" ter dejal, da gre za "obsodbo Madžarov, ker ne želijo živeti v državi prebežnikov".

Evropski poslanci so poročilo Sargentinijeve potrdili in s tem prvič v zgodovini EU-ja začeli postopek za sprožitev 7. člena pogodbe o Evropski uniji, katerega skrajni ukrep je odvzem glasovalnih pravic članici. Ta je mogoč le s soglasno odločitvijo vseh držav članic, vendar sta Madžarski podporo obljubili Poljska in Češka. Pingpong med Brusljem in Budimpešto odtlej ne pojenja: prejšnji teden je Sargentinijeva dejala, da "so se razmere na Madžarskem od poročila septembra lani le še poslabšale".

Kovacs za MMC zavrača tudi vse pomisleke Bruslja in poročilo Sargentinijeve odpravlja kot plod "levičarsko-liberalnega dela evropskih političnih strank v parlamentu Evropske unije". Zakaj bi bilo tako? "Ne marajo nas." Zakaj ne? "Ker smo desnosredinska vlada. Desnosredinskih vlad ne marajo, ker so liberalci in levičarji."

Pred vrati volitve v Evropski parlament
Pred vrati so volitve v Evropski parlament. Rdeča nit Orbanove kampanje je protipriseljenska politika, ki je poleg napadov na Sorosa že leta glavna Orbanova "mantra". Ključno vlogo pri tem naj bi imel po besedah poznavalcev eden izmed najvplivnejših ameriških političnih svetovalcev Arthur J. Finkelstein, ki je med drugim na oblast pomagal priti tudi več republikanskim politikom (med njimi Nixonu in Trumpu) in izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, pred Orbanom pa je svetoval tudi češkim, romunskim in bolgarskim politikom. V skladu s Finkelsteinovo formulo je Orban potreboval sovražnika, proti kateremu je lahko sam nastopil kot rešitelj.

Ob izbruhu krize je bila to Svetovna banka, pri kateri je morala Madžarska zaprositi za posojilo, navaja spletna stran Hungarian Spectrum, po drugi zmagi leta 2014 pa so iskali "ogenj bruhajočega zmaga, proti kateremu se mora Orban boriti s pomočjo ljudi". Finkelsteinov "recept" je bil George Soros kot trgovska znamka za nekoga, ki predstavlja utelešenje kopičenja bogastva, moči in vpliva. "Njegova (op. Finkelsteinova) teorija deluje. Sestaviš zelo preprosto sporočilo in ga neprestano ponavljaš. V provincialni državi, kjer ljudje ne govorijo tujih jezikov, temu verjamemo in ne slišijo ničesar drugega," meni direktor Centra za neodvisno novinarstvo Sandor Orban.

Orbana pri protipriseljenski politiki in zavračanju migrantov per se podpira vrsta evropskih politikov. Veliko govora je o osi Rim-Varšava-Budimpešta – trdnjavi Evrope, kot jo imenujejo njeni voditelji. Kot pravi Lakner, je Mandfred Weber, spitzenkandidat Evropske ljudske stranke, že večkrat posvaril Orbana, naj ne prekorači rdeče črte. "Toda v praksi se ni zgodilo nič, Evropska unija je zgolj priča uničevanju liberalne demokracije na Madžarskem. Orban zelo dobro pozna evropsko politično polje, ima svoje zaveznike v Svetu EU-ja in spretno izkorišča konflikte med sprtimi evropskimi strankami in državami članicami." Po analitikovem mnenju je resnično vprašanje, ki se postavlja, kaj bo po majskih evropskih volitvah. "Orban je zdaj virtualni vodja populistično-nacionalističnih sil v EU-ju, hkrati pa je simbolični antagonist liberalcev, levice in zelenih, tako da bo imel izid njihovega rivalstva vpliv na celotno Unijo," meni Lakner.

Kako naprej?
Sindikati so prepričani, da bo izboljšanje položaja v državi dolgotrajen boj. Predčasne volitve se jim ne zdijo realna možnost, tudi zato, ker opozicija ni enotna. Enako meni tudi politični analitik Lakner. "Prihajajo evropske volitve in potem jeseni lokalne volitve, ki bodo terjale sodelovanje med opozicijskimi strankami, vendar pa je njihovo združevanje še zelo daleč. Niti ni jasno, ali bodo stranke sodelovale pri oblikovanju skupne kandidatne liste, potekajo živahne razprave o najboljših načinih zavezništva. Toda brez dvoma smo priča novemu poskusu združevanja zelo razdrobljene opozicije, nedavni protesti proti "suženjskemu zakonu" bi lahko bili katalizator tega procesa. Vseeno pa mislim, da predčasne parlamentarne volitve niso realna možnost, kajti Fideszova volilna baza je močna in stabilna."