"Tranzitno območje je bila rešitev za zaščito madžarskih meja," je dejal vodja kabineta madžarskega premierja Viktorja Orbana Gergely Gulyas na novinarski konferenci. Ponovil je, da so tranzitno območje ob mejnem prehodu Röszke na meji s Srbijo vzpostavili, potem ko je Srbija zavrnila sprejem prosilcev za azil, ki so jim prošnjo zavrnili na Madžarskem, je objavljeno na blogu tiskovnega predstavnika madžarske vlade Zoltana Kovacsa.
Gulyas: Pravila in pravne prakse Madžarske v skladu z evropskim in mednarodnim pravom
Gulyas je poudaril, da ostaja stališče madžarske vlade nespremenjeno, da so njena pravila in pravne prakse v skladu z evropskim in mednarodnim pravom, "saj so lahko prebežniki kadar koli zapustili tranzitno območje v smeri Srbije". "Madžarska vlada se ne strinja z razsodbo Sodišča EU-ja in meni, da pomeni grožnjo evropski varnosti," je poudaril. Ker pa je Madžarska obvezana ravnati v skladu z razsodbo, bo to tranzitno območje tudi fizično odpravila, je dejal. Dodal je, da prebežniki, ki so tam nastanjeni, niso več prosilci za azil, saj so bile njihove prošnje zavrnjene, zato ne morejo na Madžarsko vstopiti zakonito.
280 ljudi prepeljali v azilne sprejemne centre
Izpostavil je še, da bodo vsi, ki bodo v prihodnje hoteli vstopiti na Madžarsko, morali za azil zaprositi na madžarskih konzulatih v sosednjih varnih državah. Povedal je, da so 280 ljudi s tega tranzitnega območja že prepeljali v azilne sprejemne centre. Ni pa povedal, koliko časa bodo tam ostali oziroma kaj se bo zgodilo z njimi.
Organizacija za človekove pravice Madžarski Helsinški odbor (HHC) je medtem sporočila, da so ponoči oblasti iz teh taborišč že izpustile vse prebežnike. Kot je sporočila, gre za okoli 300 ljudi, med katerimi je veliko družin z otroki, ki so bili nezakonito zadržani na teh tranzitnih območjih. Premestili so jih v odprte in polodprte objekte, je dodala na Twitterju.
Sodišče EU-ja: Zadrževanje se lahko opredeli kot pripor
Sodišče EU-ja je pred tednom dni presodilo, da madžarsko zadrževanje prosilcev za azil v taboriščih na obmejnem območju lahko predstavlja kršitev evropske zakonodaje. Po mnenju sodišča se namreč zadrževanje lahko opredeli kot pripor, ta pa je v neskladju z evropsko zakonodajo, če pred tem primeri niso bili obravnavani individualno. Po mnenju sodišča nobenega prosilca za mednarodno zaščito ali državljana tretje države ni mogoče zadržati priprtega zgolj zaradi utemeljitve, da ne more poskrbeti za svoje potrebe. Ne bi jih smeli niti zadrževati več kot štiri tedne.
Madžarska je več let prosilce za azil zadrževala v taboriščih Röszke in Tompa blizu meje s Srbijo, kjer so bivali v transportnih zabojnikih, zavarovani pa sta bili z visoko ograjo in bodečo žico. Ta in druga tranzitna območja so bila od leta 2017 edina, kjer so lahko prosilci zaprosili za azil na Madžarskem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje