Odločanje o kandidaturi Švedske, ki prav tako želi postati del zavezništva, so v Budimpešti preložili na pozneje, čeprav obe državi že sodelujeta v Natovih obrambnih strukturah, je za Radio Slovenija poročal Marjan Vešligaj.

Pot Finske do članstva v Natu je vodila od previdne nevtralnosti med hladno vojno, prek aktivnega sodelovanja v programu Partnerstvo za mir, v katerem je s svojimi enotami aktivno sodelovala v Natovih misijah na Kosovu in v Afganistanu.

O polnopravnem članstvu se je začelo glasno govoriti šele ob ruski agresiji v Ukrajini. Finska in Švedska pogosto sodelujeta v Natovih vojaških vajah na severu Evrope. Pred kratkim sta s polnopravnima članicama Norveško in Dansko podpisali tudi pismo o nameri za vzpostavitev enotne nordijske zračne obrambe.

Finska in Švedska sta skupaj oddali prošnjo za pristop k Natu. Za polnopravno članstvo jima manjkata le še ratifikaciji madžarskega in turškega parlamenta.

Tudi ratifikacija v Ankari naj bi bila le še formalnost. Pristojni parlamentarni odbor turškega parlamenta je namreč Finski že prižgal zeleno luč. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je to obljubil tudi finskemu kolegu Sauliju Niinistu ob njegovem nedavnem obisku Turčije.

Finska naj bi v primerjavi s Švedsko v očeh Turčije pokazala večjo odločnost glede občutljivih vprašanj obračunavanja z organizacijami, ki jih v Ankari označujejo za teroristične.

Na Švedskem bo 1. junija začel veljati nov protiteroristični zakon, kar pa za Turčijo, ki od nje zahteva izročitev 120 ljudi, verjetno ne bo dovolj. Po drugi strani je na Švedskem, celo med vladajočimi demokrati, vse več tistih, ki menijo, da obstajajo omejitve pri tem, kako ustreči Turčiji in njenemu voditelju.