Za zadnji, četrti ustavni amandma za spremembo imena je glasovalo 66 poslancev, sedem jih je bilo proti, trije so se glasovanja vzdržali. Makedonijo zdaj čakata javna razprava in končno glasovanje, ki je predvideno za sredino januarja prihodnje leto.

Za dokončno potrditev makedonskih ustavnih sprememb bodo v 120-članskem sobranju potrebovali dvotretjinsko večino, torej najmanj 80 poslanskih glasov, ki pa jih makedonska vlada pod vodstvom Zorana Zaeva nima.

Dvotretjinska večina je bila sicer potrebna tudi za začetek postopka ustavnih sprememb oktobra letos, pri čemer je vlada pridobila podporo osmih poslancev iz vrst opozicije. Na glasovanju v ponedeljek zvečer je v sobranju zadostovala navadna večina.

Po javni razpravi ponovno glasovanje
V Makedoniji se bo v sredo začela javna razprava o ustavnih spremembah, ki naj bi trajala pet dni. Zatem bo na vrsti še zadnje odločanje v sobranju. Ko bo v Makedoniji končan zakonodajni proces, bo moral dvostranski sporazum med Grčijo in Makedonijo ratificirati še grški parlament. V Grčiji tako kot v Makedoniji sporazumu nekateri prav tako nasprotujejo.

Novo ime za novo prihodnost
Spremembe makedonske ustave so potrebne za uresničitev dogovora med vladama Grčije in Makedonije o rešitvi dolgoletnega spora o uradnem imenu Makedonije, ki bi se preimenovala v Republiko Severna Makedonija. Zaradi tega nerešenega vprašanja je Grčija vse od 90. let preteklega stoletja preprečevala vstop Makedonije v Evropsko unijo in zvezo Nato.