"Na ta projekt gledamo izključno skozi prizmo varnosti in ga obravnavamo kot nevarno geopolitično orožje Kremlja," je glede Severnega toka 2 opomnil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na skupni novinarski konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel.

Ta je sicer zagovornica plinovoda, ki pa mu ostro nasprotujejo ruske sosede Ukrajina, Poljska in baltske države.

Kot je opozoril Zelenski, bo največja tveganja po koncu gradnje sicer nosila Ukrajina, a po njegovem mnenju bo nevaren tudi za vso Evropo.

Severni tok 2 bo zaobšel Ukrajino

Plinovod, katerega gradnja je vredna 12 milijard ameriških dolarjev (10,2 milijarde evrov), naj bi namreč potekal pod Baltskim morjem. V Nemčijo pa naj bi se dobava ruskega zemeljskega plina podvojila. Vendar pa plinovod na svoji poti obide Ukrajino, s čimer ji jemlje možnost zaračunavanja stroškov za plin, ki sicer iz Rusije pride v Evropo prek njenega ozemlja.

Merklova je poudarila, da se strinja z Washingtonom, da se plin ne sme uporabljati kot geopolitično orožje. "Prej ko bo sprejeta odločitev o podaljšanju pogodbe o tranzitu skozi Ukrajino, bolje bo," je poudarila.

Ob tem je omenila možnost uporabe ukrajinskega omrežja za transport vodika. Vendar pa je Zelenski ocenil, da bo ta prehod trajal dolgo in da je trenutna težava Severni tok 2.

Nemčija, ki velja za zaveznika Kijeva, je večkrat izrazila podporo nadaljevanju pogodbe o tranzitu plina skozi Ukrajino, ki se izteče leta 2024. Vendar pa je ruski predsednik Vladimir Putin kanclerki na petkovem srečanju dejal, da je to odvisno od povpraševanja na trgu.

Ukrajina je že desetletja glavna tranzitna država za dobavo plina v Evropo, vendar njena vloga v zadnjih letih slabi, med drugim zaradi zagona plinovoda Severni tok in zaradi obvoznih plinovodov skozi Belorusijo in Črno morje.

Še leta 1998 je bilo skozi Ukrajino prečrpanih 141 milijard kubičnih metrov plina, leta 2020 pa manj kot 56 milijard kubičnih metrov. To se izkazuje tudi v prihodkih od tranzitnih pristojbin, ki so se z nekdanjih dveh milijard znižali na 1,7 milijarde evrov, letos pa naj bi jih bilo le še za nekaj več kot milijardo.