V 16 letih na čelu nemške vlade pod kanclerko Merkel je Kitajska postala najpomembnejša trgovinska partnerica Nemčije, njena politika sodelovanja s Kitajsko pa je v marsičem oblikovala tudi evropsko politiko do azijske velesile kljub pomislekom zaradi nelojalne konkurence in industrijskega vohunjenja.

"Mogoče smo bili na začetku malce naivni v našem pristopu pri nekaterih skupnih partnerstvih, a v današnjih dneh smo previdnejši in prav je tako," je dejala kanclerka v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters in dodala, da bi morali Nemčija in Evropska unija kljub napetostim nadaljevati sodelovanje s Kitajsko in se pri tem učiti drug od drugega.

"Popolna ločitev po mojem mnenju ne bi bila pravilna in bi bila škodljiva za nas," je dejala Merkel, ki se po 16 letih vladanja poslavlja s kanclerskega položaja, med katerim je leta 2016 Kitajska postala največja trgovinska partnerica Nemčije. A nekateri kritiki očitajo Nemčiji, da je postala preveč popustljiva do Kitajske, še posebej pri vprašanju spoštovanja človekovih pravic.

Merkel je zatrdila, da je med svojimi obiski Pekinga, ki jih je bilo med njenim vladanjem 12, vedno odprla vprašanje človekovih pravic, ob tem pa se je zavzemala tudi za razpršitev trgovine v Aziji. Zagotovila je tudi, da je s Pekingom nenehno v pogovorih o intelektualni lastnini in zaščiti patentov.

Po njenem mnenju morajo zahodne demokracije, ki so poskušale oblikovati etične standarde za nove tehnologije, ostati na tekočem z inovacijami, da bi se bolje zavedali njihovega vpliva.

"Trenutno to ni primer v Evropi na področjih, kot so kvantni računalniki in umetna inteligenca, kjer so Kitajska in ZDA veliko boljše," je dejala Merkel.

"Odvisnost je treba zmanjšati"

Medtem je nemški zdravstveni minister Jens Spahn prepričan, da Nemčija potrebuje več razprave o tem, kako zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske.

"Izkusili smo in moramo izkusiti, koliko smo odvisni od Kitajske," je dejal na ekonomski konferenci v organizaciji dnevnika Süddeutsche Zeitung in pozval k prevpraševanju, kako bi bili vsaj malce manj odvisni od Kitajske.

Kot primer odvisnosti od uvoza iz Kitajske je navedel zaščitne maske in medicinsko opremo, kar se je še posebej pokazalo v času epidemije covida-19. Zavzel se je tudi za večjo razpršenost izvoznih trgov.

Del rešitve za zmanjšanje odvisnosti od Kitajske vidi Spahn v sklepanju trgovinskih sporazumov z drugimi deli sveta, pri tem je navedel Kanado.