V Nemčiji so t. i. dolžniško zavoro v ustavo zapisali leta 2009, s čimer so zvezni in 16 deželnim vladam v veliki meri prepovedali financiranje proračunov z novimi posojili.

Medtem ko za regionalne vlade velja absolutna prepoved zadolževanja, se lahko zvezna vlada neto zadolži le v vrednosti do 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda, izjema so nekateri nujni primeri.

Merkel je v danes objavljeni knjigi spominov zapisala, da je idejna politika omejitve javne porabe pravilna, je pa treba po njenem mnenju t. i. dolžniško zavoro reformirati, da bo omogočen višji dolg oziroma da bodo lahko pridobili dodatna sredstva.

To bi po njenih besedah državi omogočilo, da se izogne socialnim nemirom in uspešno obravnava spremembe v starostni strukturi prebivalstva.

Podporo spremembam je Merkel utemeljila s sklicevanjem na gospodarske izzive Nemčije, povezane s povečevanjem izdatkov za obrambo, ohranitvijo razvojnega sodelovanja in prehodom na podnebno nevtralnost do leta 2045.

Prav meja javnega dolga v Nemčiji te dni sproža burne strankarske razprave. Stranke se namreč pripravljajo na predčasne volitve, ki naj bi bile izvedene v februarju.

Komentarji Angele Merkel na to temo so v nasprotju s stališči številnih politikov iz njenih krščanskih demokratov (CDU), ki skupaj s svojo bavarsko sestrsko stranko Krščanski socialdemokrati (CSU) že dolgo vztrajajo, da se je treba držati vzpostavljene javnofinančne politike.

Merz proti zadolževanju za socialne politike

Kanclerski kandidat konservativnega zavezništva CDU/CSU Friedrich Merz je sicer v povezavi z reformo dolžniške zavore previden. "Seveda se jo da reformirati. Vprašanje je, zakaj bi to storili? S kakšnim namenom? Kakšen je rezultat takšne reforme? Ali bi bil rezultat ta, da še več denarja namenimo potrošnji in socialni politiki? Potem je odgovor ne," je dejal na gospodarski konferenci v Berlinu.

Bi bil pa lahko odgovor po njegovih besedah drugačen, če bi umik zavore omogočil investicije in povečal blaginjo.

Merkel: Sprejem beguncev je bila prava odločitev

Merkel v knjigi zapiše, da njena odločitev za sprejem več kot milijon beguncev, večinoma iz Sirije, leta 2015 ni bila napaka. "Ravno obratno je res."

Vztraja tudi pri odločitvi o prenehanju uporabe jedrske energije iz leta 2011. To se je zgodilo, ker je nesreča v Fukušimi na Japonskem, kot je zapisala, spremenila njeno "dojemanje tveganja, ki ga predstavlja jedrska energija". Dodala je, da tudi v prihodnje ne bi priporočila uporabe jedrske energije.

Knjiga je nanizala razloge, zakaj da sta imela Merkel in takratni predsednik Francije Nicolas Sarkozy prav, ko sta blokirala pridružitev Ukrajine in Gruzije Natovemu akcijskemu načrtu leta 2008. Merkel je dejala, da je bila proti tako zaradi "varnosti Ukrajine" kot potrebe po "večji učinkovitosti Nata kot celote".

Odločitev Združenega kraljestva, da zapusti EU leta 2016, je Merkel šokirala. Brexit je dojela kot "ponižanje, sramoto za nas". Spraševala se je, ali bi morala bolj popustiti Združenemu kraljestvu, piše.

Glede vprašanja feminizma je rekla, da se ni strinjala z "iluzijo" Simone de Beauvoir, da "feminizem in socialistična vizija sveta spadata skupaj". V knjigi je glede feminizma bolj afirmativna. Če bi jo zdaj vprašali, ali je feministka, ki rekla, da je, "na moj način", po poročanju Guardiana piše v knjigi.