Letalo bo na Hrvaško skupaj s še petimi drugimi prispelo spomladi, preostalih šest pa predvidoma v prvem četrtletju leta 2025. Slovesne primopredaje oziroma prenosa lastništva med Francijo in Hrvaško se je udeležil tudi hrvaški obrambni minister Mario Banožić.

"Današnji dan je izjemnega pomena za Republiko Hrvaško, oborožene sile in hrvaško vojno letalstvo," je dejal Banožić in poudaril, da gre za uspeh generacije, za katerega je zaslužna vlada predsednika Andreja Plenkovića, ki je od začetka prepoznal pomen vlaganja in krepitve vseh treh rodov oboroženih sil.

"Želim poudariti, da bo modernizacija hrvaških zračnih sil zagotovila, da nihče v tem delu Evrope ne bo imel močnejšega, modernejšega in zmogljivejšega letalstva," je dejal in se zahvalil vsem, ki so poskrbeli za uspešno izvedbo tega projekta, od francoskih kolegov do hrvaških pilotov in tehnikov.

Ministrstvo za obrambo je za 12 letal odštelo 999 milijonov evrov, skupno z DDV-jem pa 1,153 milijarde evrov.

Milanović: Strašno drago

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je sporočil, da nakup letal podpira, a da gre za velik nakup in ogromno denarja. "Odločitev je bila sprejeta, vendar se morajo ljudje zavedati, da gre za zelo drag bojni sistem in da je vse, kar se danes kupuje in proizvaja, strašno drago," je pojasnil.

Poudaril je, da gre za stvar prestiža, saj teh letal nima nihče v regiji, a da bi bilo dobro, če bi Hrvaška imela integrirani sistem protiletalske obrambe.

Hrvaška se oktobra lani ni pridružila pobudi Zaščita evropskega neba, ki jo je skupaj s 14 državami, tudi Slovenijo, podpisala Nemčija, kar so hrvaški mediji pripisali prav vojaškemu sodelovanju s Francijo.

S projektom vzpostavitve skupnega evropskega sistema zračne obrambe države, ki so se mu pridružile, sicer želijo zapolniti vrzeli v sedanjem obstoječem sistemu zveze Nato za Evropo. K njemu so poleg Nemčije in Slovenije pristopile še Velika Britanija, Slovaška, Norveška, Latvija, Madžarska, Bolgarija, Belgija, Češka, Finska, Litva, Nizozemska in Romunija.