Tako se končuje večdesetletni spor med lastniki farme, vlado in organizacijami za zaščito pravic Romov.

Po poročanju BBC-ja zgodovinarji pravijo, da je bilo v taborišču Lety med drugo svetovno vojno zaprtih 1309 Romov, zaradi podhranjenosti, zlorab in bolezni pa jih je umrlo 326, med njimi tudi veliko otrok.

Pazniki v taborišču so bili češki in ne pripadniki nacističnih SS enot, nihče izmed njih pa po vojni ni bil obsojen.

Lety je vzpostavila češka vlada dva tedna pred nacistično okupacijo marca 1939, in sicer kot delovno taborišče za t. i. nedelovne državljane oziroma državljane, ki naj ne bi hoteli delati.

Julija 1942 so kolaborantske oblasti taborišče spremenile v "cigansko taborišče", prve Rome pa so tam zaprli jeseni tistega leta.

Večina ljudi, ki so tam umrli, je umrlo zaradi epidemije tifusa, ki se je razširil po taborišču pozimi 1942. Oblasti epidemije niso mogle spraviti pod nadzor, zato so maja 1943 taborišče zaprle, še žive zapornike pa so premestili v podobno taborišče v Moraviji ali v Auschwitz.

V nacističnem protektoratu Bohemija in Moravija so v porajmosu, romskem izrazu za holokavst, ubili skoraj celotno romsko populacijo.

V sedemdesetih letih so na območju Letyja zgradili industrijsko prašičjo farmo, kar je češke Rome močno motilo. Ta skupnost je v državi še danes diskriminirana.

Za uničenje farme so si aktivisti za pravice Romov prizadevali dolgo časa. Tam želijo namreč postaviti spominski center.

Na kraju ni več sledi taborišča, postavljen je le skromen kamnit spomenik, vsakoletne slovesnoti pa je pogosto motil smrad gnoja.

Kritiki uničenja farme, med njimi je tudi nekdanji premier Andrej Babiš, trdijo, da Lety sploh ni bil koncentracijsko, ampak delovno taborišče. Dodajajo, da farma ni bila postavljena na območju taborišča, ampak zraven njega.

Spor je končno rešila vlada, ko je kupila prašičjo farmo in jo zaprla, območje pa je prenesla na Muzej romske kulture. Na območju taborišča naj bi zgradili muzej, posvečen taborišču in porajmosu.