Letos so v poslanicah ob vojni v Gazi opozarjali na vnovično širjenje antisemitizma in potrebo po zavračanju delitev in sovraštva.

Holokavst, znan tudi kot šoa, je bil genocid nad evropskimi Judi med drugo svetovno vojno. Med letoma 1939 in 1945 so nacisti in njihovi sodelavci pobili okoli šest milijonov oziroma okoli dve tretjini evropskih Judov, večinoma s pogromi, množičnimi streljanji in sistematičnim iztrebljanjem v številnih koncentracijskih taboriščih.

Največje in najzloglasnejše taborišče Auschwitz-Birkenau je 27. januarja 1945 osvobodila Rdeča armada. V skladu z resolucijo ZN-a iz leta 2005 se ta dan zaznamuje kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

Na kraju nekdanjega taborišča v Oswiecimu na ozemlju Poljske, kjer je zdaj muzej, so obletnico zaznamovali s slovesnostjo pod častnim pokroviteljstvom poljskega predsednika Andrzeja Dude.

Pozivi k boju proti antisemitizmu

Nemški kancler Olaf Scholz je pozval k odločnemu boju proti antisemitizmu in rasizmu. Poudaril je, da današnja demokracija temelji na osrednji zavezi nikoli več. "Nikoli več marginalizacije in odvzema državljanskih pravic, nikoli več rasne ideologije in razčlovečenja, nikoli več diktature," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Zagotavljanje tega je po njegovih besedah osrednja naloga države, ki se zato bori proti vsem oblikam antisemitizma, teroristične propagande in mizantropije.

V Nemčiji ob dnevu spomina na holokavst zastave po vsej državi danes plapolajo na pol droga.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je antisemitizem označila za kugo, ki jo je treba izkoreniniti. "Za judovske skupnosti so zdaj še posebej težki dnevi. Grozljivi napad Hamasa 7. oktobra je sprožil nov val sovraštva do izraelskega ljudstva in oživil gojišče antisemitizma, ki ga ni mogoče nikoli popolnoma uničiti," je poudarila Meloni iz skrajno desnih Bratov Italije. Boj proti antisemitizmu v vseh njegovih oblikah, starih in novih, pa je označila za prednostno nalogo svoje vlade.

Sorodna novica "Instrumentalizacija holokavsta je mehanizem za upravičevanje nasilja"

Guterres opozoril na širjenje antisemitizma

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je v poslanici pozval k zavezi, da ne bomo nikoli pozabili resnice o tem, kar se je zgodilo. Opozoril je, da se v času vojne v Gazi antisemitsko sovraštvo, ki je spodbudilo holokavst, širi z alarmantno hitrostjo in da se moramo odločiti, da se bomo uprli silam sovraštva in delitev.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da je zaradi napada Hamasa na Izrael 7. oktobra spomin na holokavst pridobil nov pomen. Opozorila je na porast antisemitskih incidentov in poudarila, da za sovraštvo proti Judom ni opravičila.

Judovski in muslimanski dostojanstveniki so medtem po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina v Srebrenici, ki je bila prizorišče genocida, pozvali k miru. Na slovesnosti v spomin na žrtve holokavsta so poudarili, da se morajo muslimani in Judje danes zavezati ohranjanju miru in se zoperstaviti zlu, zaradi katerega po vsem svetu umirajo nedolžni.

Fajon: Obljuba "nikoli več" ni izpolnjena

Slovensko zunanje ministrstvo je spomnilo, da se v Sloveniji danes spominjamo tudi slovenskih žrtev holokavsta. V koncentracijska taborišča je bilo med vojno namreč odpeljanih 58.522 prebivalcev Slovenije.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da lahko z veliko zaskrbljenostjo vidimo, da obljuba "nikoli več" ni izpolnjena. "Zato je naše stališče jasno: le močan sistem mednarodnega prava, zlasti mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, je zagotovilo za mir in varnost v svetu." Izpostavila je potrebo po dejavnem preprečevanju negativnih družbenih procesov, vključno s sovražnim govorom, ki lahko vodijo do množičnih grozodejstev.

Sorodna novica Pirc Musar: Ignoranca humanitarnega prava je tudi globoko nespoštljiva do vseh žrtev holokavsta

Ta teden se je ob obletnici v EU-ju, ZN-u in Sloveniji že zvrstil niz dogodkov, ki se bodo nadaljevali tudi konec tedna. Danes je bil na sporedu voden ogled po Judovskem kulturnem centru Ljubljana in sinagogi, kjer je bila septembra lani odprta prva stalna muzejska razstava, posvečena holokavstu.

V nedeljo bo spominska slovesnost v organizaciji Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije potekala v Centru urbane kulture Kino Šiška. Slavnostna govornica bo zunanja ministrica Fajon.

V Dravogradu je bil na sporedu voden ogled po razstavi Gestapovski zapori, februarja pa bo v Pomurskem muzeju Murska Sobota na ogled potujoča razstava Tu se je smrt utrudila do smrti ... avtorja Borisa Hajdinjaka.

Slovenskim žrtvam holokavsta je sicer posvečen tudi 26. april. Na ta dan leta 1944 so namreč nacistični okupatorji začeli množično deportirati člane takrat najštevilnejše judovske skupnosti na slovenskih tleh, ki je živela v Prekmurju.