Migracijski pritisk na zunanjo schengensko mejo Hrvaške se je povečeval do konca poletja, v zadnjih dveh mesecih pa se je število nezakonitih prehodov meje zniževalo, ugotavlja vladno poročilo o nezakonitih migracijah od vstopa Hrvaške v schengensko območje 1. januarja letos.

V septembru se je število nezakonitih prehodov v primerjavi z avgustom sicer zmanjšalo za sedem odstotkov, v oktobru pa v primerjavi s septembrom za 45 odstotkov. Oktobra letos se je to število v primerjavi z lanskim oktobrom zmanjšalo za polovico, še navaja poročilo, o katerem bo v četrtek razpravljal hrvaški sabor.

Tretjino vseh nezakonitih prehodov, 21.500, so v prvih desetih mesecih leta zaznali na območju Karlovca. Hrvaško notranje ministrstvo ocenjuje, da bo to območje pod migracijskim pritiskom tudi v prihodnje, ker je blizu drugih držav Evropske unije, pa tudi sprejemnih centrov za prebežnike in že vzpostavljenih tihotapskih mrež.

Večje število nezakonitih migracij je letos prineslo tudi večje število prosilcev za azil, in sicer 60.440 ali skoraj petkrat več kot v celotnem lanskem letu.

Zlorabe azilnega sistema

Skoraj nihče od prosilcev za azil ne ostane na Hrvaškem, ampak jo poskušajo nezakonito zapustiti in oditi v katero od držav v zahodni Evropi, s čimer zlorabljajo azilni sistem, še ocenjuje poročilo. Kar 47 odstotkov prosilcev za azil namreč ne upošteva navodil policijskih uslužbencev in se nikoli ne prijavi v sprejemni center za prebežnike v Zagrebu ali Kutini.

V desetih mesecih je hrvaška policija potrdila tudi 1016 protizakonitih vstopov in bivanj na Hrvaškem, kar je za tretjino več kot v enakem obdobju lani. Povečalo se je tudi število tihotapcev prebežnikov, med katerimi je bilo 70 odstotkov tujcev in 30 odstotkov Hrvatov.

Vlada je v svojem poročilu opozorila, da se povečuje število prihodov prebežnikov iz Bosne in Hercegovine ter da je to število največje v zadnjih petih letih. Po ocenah iz poročila njihovo število presega 50.000.

Petina od skupnega števila oz. približno 13.000 prebežnikov iz Turčije, Kitajske, Kube in Rusije ima zaradi vizumskega režima BiH-a in Srbije, ki nista usklajena z vizumskim režimom EU-ja, olajšan prihod do zunanje meje EU-ja, še opozarja poročilo.

V Srbijo lahko brez vizuma med drugim vstopijo državljani Kitajske, Rusije, Kirgizije, Belorusije, Surinama, Mongolije, Omana in Indonezije, v BiH pa državljani Kitajske, Rusije, Kuvajta, Savdske Arabije, Omana in Azerbajdžana.