Miklavž in Črni Peter (Zwarte Piet) oziroma več njih na Nizozemsko vsako leto prispejo že sredi novembra, tudi letos jih je pričakala večdesettisočglava množica navdušencev, med njimi predvsem otrok. V soboto je tako bradati mož ob spremstvu pomočnikov s temno obarvanimi obrazi s parnikom iz Španije (takšno je prepričanje) prispel v obmorsko nizozemsko mesto Zaandam, od koder bo naredil obhod po drugih nizozemskih mestih.

Nasprotniki Črnega Petra, tega izjemno priljubljenega lika tudi v deželah Beneluksa, opozarjajo, da bi morali opustiti njegovo pojavnost, saj naj bi bil lik rasističen in ohranja stereotip o temnopoltih kot o drugorazrednih državljanih, nizozemsko tradicijo pa primerja s suženjstvom in kolonializmom.

Protesti v več nizozemskih mestih
Za mnoge je poleg same pojavnosti lika problematična predvsem njegova maska, saj se vanjo oblečejo belci, ki si obraz namažejo z niansami črne ali temnorjave barve, usta pordečijo, na glavo pa nadenejo skodrane črne lase. Oblečeni v barvite pajace "dajejo klovnast videz", piše Deutsche Welle. V Črne Petre se sicer zelo radi našemijo tudi otroci.

Ob letošnjem prihodu Miklavža (Sinterklaas) in Črnega Petra, ki je bil še v 19. stoletju negativen lik in je kot parkelj kaznoval otroke, so vzniknili protesti v Rotterdamu, Groningenu in Eindhovnu. V Eidhovnu naj bi prišlo tudi do incidenta, saj je protestnike soočila manjša skupina nogometnih navijačev.

Prikriti rasizem?
Še pred letošnjim prihodom Miklavža je skupina aktivistov na sodišče vložila zahtevo o prepovedi objave podobe lika Črnega Petra v medijih, saj je voditelj na neki televiziji izjavil, da je Črni Peter črn zato, "ker se pogosto spušča po dimniku". Sodišče je televizijsko postajo oglobilo zaradi neprimerne izjave s 50.000 evri kazni, pritožbo aktivistov o prepovedi podobe pa zavrnilo. Je pa sodnik Antoon Schotman dejal, da se podoba Črnega Petra spreminja, "nekateri menijo, da prepočasi, drugi, da prehitro. Pomembno je, da se javna razprava nadaljuje".

Tisti, ki želijo ohraniti podobo Črnega Petra, trdijo, da je del nizozemske tradicije. Prva omemba Črnega Petra sega v leto 1850, ko je nizozemski avtor Jan Schenkman napisal otroško pravljico o Miklavžu, ki mu z darili nekaj dni pred Božičem pomagajo temnopolti pomočniki, mavri z Iberskega polotoka. V združenju Črnih Petrov na Nizozemskem poudarjajo, da lik Črnega Petra v taki obliki obstaja že več sto let, že dolgo pred sužnjelastništvom: "Gre za masko, ki nima nič opraviti z barvo kože, ampak ponazarja kontrast med poletjem in zimo, dnevom in nočjo. Zato je škof oblečen v svetle barve, njegovi pomočniki pa so temni."

Burna razprava
K spremembi lika so države pred časom pozvali tudi Združeni narodi, ki opozarjajo, da Črnega Petra "potomci prebivalcev Afrike dojemajo kot oživljanje suženjstva". Pred časom je sicer amsterdamsko sodišče presodilo, da je Črni Peter negativni stereotipni lik, a je višje upravno sodišče v Haagu odredilo, da lahko še vedno sodeluje v praznični povorki. Nizozemski skrajni desničar Geert Wilders je celo zahteval, da se v zakon zapiše, da mora biti Črni Peter črn.

Nizozemska velja za eno najbolj strpnih, multikulturnih in liberalnih držav. Prva je leta 2000 uzakonila istospolne poroke, po lestvici Združenih narodov pa je med štirimi državami sveta z najvišjo stopnjo enakopravnosti med spoloma. A nekateri na Nizozemskem menijo, da je vse to zgolj lepa fasada in da se Nizozemci še vedno niso otresli svoje rasistične zgodovine.

De politie zet zich dit weekend in voor een veilige en ongestoorde intocht van Sinterklaas, zowel voor deelnemers, publiek als demonstranten.https://t.co/tE60fPQJCx pic.twitter.com/IxVVOC0t9v

— Politie Nederland (@Politie) November 17, 2018