Podobno kot celotna predvolilna kampanja je bilo dolgočasno tudi soočenje vseh osmih kandidatov za predsednika Hrvaške, edino, ki se ga je udeležil tudi sedanji predsednik Zoran Milanović.

Kandidati so ponavljali svoja že znana stališča. Najboljši vtis je sodeč po anketah hrvaških novičarskih portalov pustil ravno Milanović.

Najbolj ostra v svojem nastopu je bila neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić, ki jo podpirajo konservativni volivci. Odkrito je napadala Milanovića zaradi poskusa ustavnih kršitev med parlamentarnimi volitvami ter manipuliranja z vojsko, volivce pa pozvala, naj glasujejo zanjo, saj ima med vsemi izzivalci v drugem krogu največ možnosti zoper aktualnega predsednika Milanovića.

Kandidatka levo-zelene koalicije Ivana Kekin iz stranke Zmoremo je napadala le kandidata HDZ-ja Dragana Primorca, največ zaradi njegove vloge v zdravstvu, saj je lastnik zasebne klinike. Edina med kandidati se je zavzela, da bi Hrvaška morala priznati Palestino.

Glavni Milanovićev protikandidat Primorac se je v glavnem branil pred napadi drugih, vendar ni bil dovolj jasen in trden v predstavljanju svoje vizije vodenja države.

Sedanji predsednik Milanović je komuniciral precej zadržano za svoj karakter. Zagovarjal je svojo odločitev, da Hrvaška vojska ne sodeluje v Natovi misiji v Ukrajini, za kar niso bili niti drugi predsedniški kandidati. Večina jih je napadala srbsko politiko do Hrvaške, pri čemer je bil prav Milanović najbolj zmeren.

Na družabnih omrežjih pa je največji hit kandidat z najmanj možnosti za zmago, podjetnik Niko Tokić Kartelo, ki o večini tem ni imel svojega mnenja.