Nekaj po 22. uri se je v bližini bolnišnice, kjer je zraslo divje migrantsko šotorišče, spopadlo več kot 50 prebežnikov iz Afganistana in Pakistana. Oba mrtva in ranjeni so Pakistanci, preostali udeleženci so večinoma pobegnili.

Kot je povedal Ale Šiljdedić, predstavnik za odnose z javnostmi Unsko-sanskega kantona, so bile poškodbe zadane s hladnim orožjem, najverjetneje nožem, in topimi predmeti, kot so lesene palice.

"Poškodovani so povedali, da so jih napadli prebežniki iz Afganistana. V tem času tega še ne moremo potrditi, preiskava umorov pa poteka. Skušamo ugotoviti identitete ranjenih in napadalcev ter najti čim več očividcev, da bi lahko prišli na sled napadalcem," je povedal.

V BiH-u je trenutno okoli 8500 prebežnikov, 6000 v sprejemnih centrih, največ v Unsko-sanskem kantonu ob meji s Hrvaško. Po incidentih, uporih prebežnikov, protestih prebivalcev, ki se ne počutijo varno, zdaj zapirajo centre v bližini naselij. A tam, kamor prebežnike premeščajo, prostora že prej ni bilo dovolj. Vsaj 2500 jih tako spi pred centri, v zapuščenih stavbah, parkih, gozdovih, ves čas poskušajo naprej.

"Ljudje, ne zveri"

"Situacija ni dobra, zima prihaja. Veliko ljudi tu ne more normalno spati. Trpijo tudi za vrsto zdravstvenih težav, kot so vročina, kašelj, driska," je povedal Sanan, prebežnik iz Bangladeša. "Poleg tega tudi ni dobrega sanitarnega sistema. Pijejo vodo iz kanala, kar je za nas zelo škodljivo. Mrzlo je. Zelo slaba situacija, lahko rečemo, da najslabša mogoča. Vsak dan, vsako noč se ulije in ne moreš spati normalno. Rad bi pozval Združene narode, preselite nas v taborišče. Ljudje smo, ne zveri."

Denarja Evropske unije – dobiva ga tudi Hrvaška, da bi drugo stran meje čim bolje varovala – naj bi bilo dovolj, a se politiki ne dogovorijo o primernih lokacijah. V Republiki Srbski vztrajajo, da ne pri njih, migrante vozijo na mejo Federacije. A so jim tudi v Unsko-sanskem kantonu prepovedali vstop. Za skupni načrt – če nočejo ponovitve lanskih razmer v šotorišču Vučjak – zmanjkuje časa.

"Imamo par tednov za BiH, da se odloči na racionalen način, kako se spopasti z migrantsko situacijo v državi. Če tega ne storimo, bomo imeli v mesecu dni, ko se vreme poslabša, znova humanitarno krizo," je povedal Peter Van der Auweraert, vodja ZN-ove begunske agencije IOM za BiH.

V Bosni in Hercegovini nočejo, da bi se spremenili v velik migrantski center. Nekaj ljudi so poslali nazaj v države izvora, pa tudi v Črno goro in Srbijo, od koder jih je letos nezakonito vstopilo že okoli 13.000.