Generalni sekretar zavezništva Nato je sporočil, da bo Nato od ZDA prevzel usklajevanje dobave orožja Ukrajini in s tem zaščitil dobavo vojaške pomoči v času, ko se za drugi mandat predsednika ZDA poteguje Donald Trump, ki je izrazil nasprotovanje dobavi orožja Ukrajini.

"Pričakujem, da bodo ministri potrdili načrt, po katerem bo Nato vodil usklajevanje pomoči za Ukrajino in usposabljanje," je dejal Stoltenberg na predvečer dvodnevnega srečanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju.

Madžarska ne bo ovirala vojaške pomoči Ukrajini, vendar pri tem ne bo sodelovala

Stoltenberg in madžarski premier Viktor Orban sta se pred tem v Budimpešti dogovorila, da Madžarska ne bo ovirala zavezništva pri načrtovanem povečanju podpore Ukrajini v vojni proti Rusiji.

"Zahvaljujem se predsedniku vlade Viktorju Orbanu za njegovo obljubo, da bo ostal zvest zaveznik Nata. V zavezništvu je 32 članic in včasih so mnenja različna, vendar smo pokazali, da jih znamo premagati in najti pot naprej," je dejal Stoltenberg ob obisku v Budimpešti. Dodal je, da zaveznicam ni obvezno sodelovati v vseh misijah ali operacijah, če spoštujejo osnovne obveznosti zavezništva, poročajo tuje tiskovne agencije.

Zagotovil je še, da madžarska sredstva ali osebje ne bodo uporabljeni v boju proti ruski agresiji. "Danes smo prejeli zagotovila, da Madžarski glede vojne med Rusijo in Ukrajino ne bo treba sodelovati v vojaških akcijah zunaj svojega ozemlja," pa je na skupni novinarski konferenci dejal Orban.

Madžarski premier je ob tem poudaril, da Madžarska ne želi blokirati nobenih odločitev Nata, ki jih podpirajo druge države članice, čeprav se stališče Budimpešte, kako doseči mir v Ukrajini, razlikuje od stališč drugih članic. "Madžarska nima možnosti ali moči, da bi spremenila stališča drugih držav, ki imajo večjo težo. Toda Budimpešta ne bo dala sredstev ali človeških virov za te operacije v Ukrajini, prav tako ne bo zagotovila uporabe svojega ozemlja," je dejal.

Ob tem je Orban spomnil, da je Madžarska med zaveznicami, ki izpolnjujejo vse svoje obveznosti glede izdatkov, saj za obrambo namenja več kot dva odstotka BDP-ja in izpolnjuje 20-odstotni cilj za razvoj zmogljivosti. Zagotovil je, da bo Budimpešta svoje obveznosti do zavezništva izpolnjevala tudi v prihodnje.

Madžarska je v sporu z drugimi državami Nata zaradi Orbanovih vezi z Rusijo in zavračanja pošiljanja orožja Ukrajini, pri čemer je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto prejšnji mesec načrte za pomoč državi, ki jo je zajela vojna, označil za "noro misijo".

Vsaj 40 milijard pomoči Ukrajini letno

S Stoltenbergovim predlogom, da Nato prevzeme usklajevanje mednarodne vojaške pomoči Ukrajini, bi zavezništvo dobilo bolj neposredno vlogo v vojni proti ruski invaziji, hkrati pa bi se ustavilo pri angažiranju lastnih sil.

Pri načrtovanem povečanju podpore Kijevu gre predvsem za mednarodno usklajevanje dobave orožja in usposabljanja ukrajinskih oboroženih sil. Glede na navedbe več diplomatov se Stoltenbergov načrt nanaša na oblikovanje sklada v vrednosti 100 milijard evrov, s katerim bi v prihodnjih petih letih zagotavljali vojaško pomoč Kijevu. Stoltenberg želi tudi ohraniti zdajšnjo pomoč Ukrajini na minimalni ravni 40 milijard evrov na leto.

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA načrt velja tudi za previdnostni ukrep v primeru vrnitve Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA. Njegove izjave so sprožile dvome, ali bodo ZDA pod njegovim vodstvom še naprej podpirale Ukrajino v vojni proti Rusiji.

Vendar pa diplomati priznavajo, da ima lahko takšna poteza omejen učinek, saj so ZDA prevladujoča sila v Natu in Ukrajini zagotavljajo večino orožja. Če bi torej Washington želel zmanjšati zahodno pomoč Kijevu, bi to še vedno lahko storil.

Končni dogovor o povečanju podpore Kijevu bodo po poročanju tujih tiskovnih agencij skušali v četrtek v Bruslju oblikovati obrambni ministri Nata. Dokončno odločitev o predlogu je sicer pričakovati na julijskem vrhu zavezništva v Washingtonu.