"Pripravljam se na to, da bom Francozom predlagal nekaj stvari. To, kar bom predlagal, bo ogromno, ljudje pa se bodo morali odločiti," je za revijo Le Point ob napovedi kandidature povedal Philippe, prvi predsednik vlade po Macronovi izvolitvi na predsedniški položaj leta 2017.

Preden je postal premier, je Philippe kot član desne stranke UMP – ki se je pozneje preimenovala v Republikance – opravljal funkcijo župana mesta Le Havre, na katero se je vrnil po odstopu s položaja leta 2020. Leto zatem je ustanovil svojo lastno desnosredinsko stranko Obzorja, ki je po parlamentarnih volitvah leta 2022 postala del Macronove vladajoče sredinske koalicije.

Philippe med francoskimi volivci ostaja relativno priljubljen, v torkovem intervjuju pa je dejal tudi, da je pripravljen, če bi se Macron morda odločil za novo presenečenje in predčasno odstopil s predsedniškega položaja, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Macron še vedno išče premierja

Francoski predsednik se medtem trudi, da bi našel ustreznega kandidata za predsednika vlade, potem ko na predčasnih parlamentarnih volitvah 7. julija nobena stran ni dobila absolutne večine v 557-članskem parlamentu.

Največji delež glasov je sicer osvojilo levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP), vendar je Macron zavrnil njihovo kandidatko za premierko. Iskal naj bi kandidata, ki bi užival širšo podporo in mu ne bi že takoj grozil padec zaradi neizglasovane zaupnice.

Macron je v torek dejal, da se bo srečal z "vsakim kandidatom, ki želi delati za prevladujoči nacionalni interes", potem ko več krogov pogovorov minuli konec tedna in v ponedeljek ni prineslo preboja. Čas se medtem izteka, saj mora vlada parlamentu do 1. oktobra predložiti osnutek proračuna za prihodnje leto.

Philippova napoved predsedniške kandidature je zdaj še dodatno zapletla položaj za predsednika Macrona, ki po koncu svojega mandata leta 2027 ne bo mogel ponovno kandidirati za položaj, ob težavah z oblikovanjem vlade pa se trenutno spopada tudi z nepriljubljenostjo v javnosti.