Član Krščanskih demokratov (CDU) Thorsten Frei je za Die Welt dejal, da bi bil to "pomemben korak", ki bi "islam v Nemčiji emancipiral od vpliva tujih držav".

Nemška vlada že zdaj pobira cerkveni davek od katoliških in protestantskih vernikov, s katerim se financira delovanje Cerkve. Davek pobira država, ki ga nato prerazporedi verskim vodjem.

Delovanje mošej financirajo donatorji

Za razliko od Cerkve se v Nemčiji mošeje financirajo z denarjem donatorjev, kar vzbuja skrb zaradi možnosti, da bi mošeje financirale organizacije in vlade, ki bi lahko širile skrajno ideologijo. Kot poroča Deutsche Welle, je bil v preteklosti pomislek glede morebitnega vpliva Turške islamske skupnosti (DITIB), podaljšane roke turške vlade v Nemčiji.

Po oceni nemške vlade je v Nemčiji med 4,4 in 4,7 milijona muslimanov, med njimi so tudi tradicionalno muslimanske družine, ki pa islama ne prakticirajo, zato bi bilo število vernikov tudi nižje.

"Muslimani v Nemčiji se morajo postaviti zase"

Idejo o uvedbi davka na mošeje podpirajo tudi tako socialni demokrati (SDP) kot vodja mošeje v Berlinu Seyran Ates, ki je za Deutsche Welle dejala, da "je islam v Nemčiji pod velikim pritiskom drugih držav". Nemška odvetnica, pisateljica in feministka je v Berlinu odprla mošejo, v kateri lahko molijo tako moški kot tudi ženske. Atesova je ob tem dodala, da se morajo muslimani v Nemčiji "postaviti zase. Skrbeti morajo za svojo vero v Nemčiji. Zato morajo muslimani v Nemčiji narediti nekaj za islam v Nemčiji."

Cerkveni davek med evropskimi državami poznajo tudi v Avstriji, na Švedskem in v Italiji. Med kritiki davka je najpogosteje slišati očitek, da davek pobira država, zaradi česar je razmejena ločnica sekularnosti med državo in vero.