Tako več turških medijev kot tudi turški direktorat za verske zadeve Diyanet je kritiziralo berlinsko mošejo, ki jo je ustanovila 54-letna odvetnica in zagovornica pravic žensk Seyran Ates, ki je sicer turškega rodu.

Mošeja, ki deluje v najetih prostorih protestantske cerkve, omogoča skupno molitev moških in žensk, ki morajo sicer moliti ločeno. V mošeji lahko molijo tako šiiti kot suniti in pripadniki drugih islamskih ločin, pa tudi istospolno usmerjeni muslimani. Ženskam v mošeji ni treba pokrivati glav. Vlogo imama ima Seyran Ates, kar je v nasprotju z večinsko muslimansko prakso, po kateri je ta položaj rezerviran za moške.

Vsak petek prihaja na molitev okoli 25 ljudi, ki morajo biti zaradi številnih groženj pod policijsko zaščito, je za Televizijo Slovenija poročala Polona Fijavž.

"Namen je pokvariti religijo"
Diyanet je sporočil, da mošeja ne sledi "osnovnim virom islama, načelom čaščenja, metodologiji ali izkušnjam, ki izhajajo iz več kot 14 stoletij, kot eksperiment pa ima namen nič drugega kot pokvariti in uničiti religijo".

Na nemškem zunanjem ministrstvu so izrazili zaskrbljenost zaradi tovrstnih izjav. Na ministrstvu menijo, da se ljudem v Nemčiji poskuša onemogočiti uresničevanje svobode do veroizpovedi in omejiti pravico do svobode razmišljanja.

Turški časnik Sabah, naklonjen vladi, je molitve v mošeji označil za "tako imenovane", delovanje pa za "perverzno". Direktorat za verske zadeve je mošejo že povezal s klerikom Fethullahom Gülnom, ki živi v ZDA, in ki ga turške oblasti krivijo za lanski poskus državnega udara, kar Gűlen zanika. Seyran Ates pa je zanikala kakršne koli povezave z Gülnom.

Številna turška skupnost in napeti meddržavni odnosi
V Nemčiji živi približno štiri milijone ljudi turškega rodu, Berlin in Ankara pa imata napete odnose zaradi več vprašanj. Med njimi je tudi prepoved vodenja kampanje za turške politike v Nemčiji pred referendumom, na katerem so turški volivci in volivke predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu podelili večje pristojnosti.

Turčija je tudi aretirala nemško-turškega novinarja, nemškim poslancem in poslankam pa ni dovolila obiska zračnega oporišča Incirlik, v katerem ima Nemčija svoje sile. Berlin je sicer napovedal umik svojih enot iz tega oporišča.