S 1. januarjem prihodnje leto naj bi tako uvedli državljanski oziroma temeljni dohodek, ki bo zamenjal dosedanje nadomestilo za dolgotrajno brezposelnost, znano kot Hartz IV. Za kompromisni predlog je glasovalo 557 poslancev, proti jih je bilo 98, dva poslanca sta se vzdržala.

Za bundestagom je predlog in s tem socialno reformo vlade kanclerja Olafa Scholza potrdil še zgornji dom parlamenta, bundesrat, v katerem sedijo predstavniki 16 nemških zveznih dežel.

"Ta reforma je mejnik v socialni politiki v Nemčiji," je dejal Scholz po glasovanju.

Tam se je nazadnje zataknilo, potem ko prvotni predlog ni dobil potrebne večine. V opozicijski Krščansko-demokratski uniji (CDU), ki jo podpira sestrska bavarska Krščansko-socialna unija (CSU), so bili namreč do uvedbe državljanskega dohodka kritični, saj da zmanjšuje motivacijo za delo.

Višji znesek nadomestila

S potrditvijo v obeh domovih parlamenta bodo prejemniki od začetka prihodnjega leta upravičeni do bistveno višjega nadomestila. Ti se bodo z dosedanjih 449 evrov povišali na 502 evra za samske.

Osrednji del reforme se nanaša na spremembo pristopa zavodov za zaposlovanje do brezposelnih. V prihodnje naj bi si bolj prizadevali za to, da se brezposelnim zagotovi stalna zaposlitev namesto kratkotrajnih nekvalificiranih služb. Ta del reforme naj bi začel veljati 1. julija.

V prihodnje naj bi bili brezposelni tako manj pod pritiskom zaradi groženj z odvzemom nadomestil in namesto tega deležni večje podpore z ukrepi nadaljnjega usposabljanja.

Kompromisni predlog, ki sta ga strani dosegli ta teden, sicer predvideva, da bi lahko nadomestila zmanjšali v obdobju, ki je bilo prvotno zamišljeno kot šestmesečno "obdobje zaupanja", če se oceni, da brezposelna oseba ne išče dela dovolj zavzeto.