Socialno ogroženim država krije tudi stanarino in stroške ogrevanja. Nemčija ljudem z nizkimi dohodki in brezposelnim namenja denarno pomoč, ki jo je zdajšnja vlada poimenovala državljanski dohodek. Prejema ga 5,5 milijona ljudi, od tega okrog 1,6 milijona brezposelnih.

Od vlade, ki jo vodi socialdemokrat, ni pričakovati drugega, kot da v razmerah naraščajočih življenjskih stroškov poskrbi za ranljive skupine. Tako se bo državljanski dohodek z novim letom povečal za 12 odstotkov. To je v minulih mesecih v parlamentu sprožilo srdite odzive opozicije, zlasti konzervativne unije CDU/CSU, ki ponavlja, da ljudje izkoriščajo radodarno socialno državo.

Na ulicah Berlina se med mimoidočimi slišijo podobne pritožbe. Ljudje se pritožujejo, da veliko ljudi dobro živi od državljanskega dohodka in da jih to ne motivira za delo.

Resnica je, da ima veliko zaposlenih tako nizke dohodke, da jim mora država za dostojno življenje primakniti denarno pomoč.

Minister za delo Hubertus Heil iz socialnih demokratov je očitno prisluhnil pritožbam in sestavil predlog zakona, po katerem tistim, ki vztrajno zavračajo ponudbe za delo, dva meseca ne bi izplačevali pomoči.

"Velika večina prejemnikov pomoči se zaveda, da se delo splača," je dejal Heil za časopis Bild. "Jasno pa je tudi, da mora vsak, ki ne sodeluje in zavrača vse ponudbe, pričakovati strožje posledice." Prvi odziv opozicije je pozitiven. Država pa bi s tem na leto prihranila 170 milijonov evrov. Vlada osnutka zakona še ni obravnavala.

Prihodnje leto se v Nemčiji za 12 odstotkov zvišuje tudi minimalna plača. Najnižja urna postavka bo tako znašala 12,41 evra.