Kanclerka je to zapisala v osem strani dolgem pismu koalicijskim partnericam. Države so privolile v hitro deportacijo ljudi, ki bodo v Nemčiji zavrnjeni, ker jim ne bo priznana pravica do azila ali pa bodo njihove prošnje zavrnjene.

Nemčija naj bi tako dogovor sklenila z Belgijo, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Litvo, Latvijo, Luksemburgom, Nizozemsko, Portugalsko, Švedsko, Češko, Poljsko in Madžarsko. Zadnje tri so sicer znane po ostrem nasprotovanju kakršnega koli sprejemanja beguncev.

Tiskovni predstavnik madžarske vlade je medtem že zanikal sklenitev dogovora z Nemčijo. Prav tako je dogovor zanikal češki premier Andrej Babiš: "Ta novica je neumnost, nobenih pogajanj ne načrtujemo, ni razloga zanje".

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA med državami ni Slovenije.

Kanclerka zagovarja posebne centre na meji
Angela Merkel se je zavzela tudi za vzpostavitev posebnih centrov na nemški meji za obravnavo prebežnikov, ki so bili že popisani v drugi državi EU-ja oziroma so v evropski podatkovni zbirki prstnih odtisov Eurodac. V te centre bodo namestili tudi tiste, ki so skušali v Nemčijo vstopiti zunaj mejnih prehodov.

Ljudje v teh centrih bodo podvrženi pospešenemu postopku, kar pomeni, da bo azilni postopek končan v enem tednu. Izdali jim bodo tudi poseben dokument, ki jim bo prepovedoval, da se oddaljijo od centra.

S Španijo in Grčijo, ki nista med omenjenimi 14 državami, je Nemčija medtem sklenila poseben tristranski dogovor o vračanju ljudi, ki so bili popisani v teh dveh državah, in ki ne bodo obravnavani v centrih za pospešeno obravnavo.

Nemški policisti na mejah na jugovzhodu Evrope
Nemčija bo zvezne policiste poslala v Bolgarijo, kjer bodo sodelovali pri nadzoru zunanje meje EU-ja, nemška policija pa bo okrepila tudi Frontexove sile na grški meji z Makedonijo in Albanijo. Kanclerka želi te ukrepe uveljaviti do konca avgusta.

"Pripravljeni pa moramo biti tudi Slovenijo in Hrvaško podpreti pri varovanju meja, če bo potrebno," je še povedala. Zavzela se je tudi za ostrejši nadzor nad zlorabami schengenskih vizumov.

Bo spor med CDU-jem in CSU-jem zglajen?
Vprašanje, ali bodo sklepi zadnjega dvodnevnega vrha EU-ja iz Bruslja in dogovori z državami o vračanju prebežnikov zadostovali, da bo bavarska Krščansko-socialna unija (CSU) zgladila spor s sestrsko Krščansko-demokratsko unijo (CDU), pa ostaja odprto. Nemški notranji minister in predsednik CSU-ja Horst Seehofer je namreč pred vrhom EU-ja grozil, da bo na meji z julijem začel zavračati prebežnike, če kanclerka ne bo našla evropske rešitve. Angela Merkel je medtem ponovila, da sklepi vrha in dogovori zadostujejo Seehorjevim zahtevam.

Seehofer naj bi svojim sodelavcem naročil, naj preučijo predlagane ukrepe. Sam naj se danes še ne bi javno opredelil do predlogov in predstavil nadaljnjih korakov v sporu s kanclerko.

Medtem je vodja koalicijskega SPD-ja Andrea Nahles zahtevala konec vladne krize, povezane z odnosom do prebežnikov. CSU je pozvala, naj na osnovi rezultatov vrha EU-ja "končajo instrumentalizacijo te teme in pridejo k pameti". Po njenem mnenju enostransko zavračanje prebežnikov na nemški meji ni več na mizi.