Prepoved, ki je bila sprva predvidena do 9. marca, je podaljšana do konca meseca.

Nemčija se je odločila za ukrep po umoru arabskega novinarja Džamala Hašokdžija, veljal je za vse vpletene države v jemensko vojno. Pred nekaj dnevi pa je raziskovalna skupina portala DW objavila raziskavo "GermanArms, v kateri razkriva, da se orožje, tudi tanki in vojaške ladje, izdelani v Nemčiji, uporablja v krvavi jemenski vojni.

Nemčija se rada pohvali, da je ena izmed držav z najstrožjimi pravili pri prodaji svojega orožja in vojaške tehnologije. Kupci morajo podpisati dogovor, v katerem se zavezujejo, da kupljenega orožja ne bodo prodajali tretjim strankam ali državam. Prav tako velja pravilo, da ne smejo izvažati orožja na vojna območja in v države, v katerih so kršene človekove pravice in svoboščine.

Nejevolja orožarske industrije

Odločitev nemške vlade kanclerke Angele Merkel je z ukrepom sprožila tako nejevoljo nemške industrije orožja kot nekaterih sosednjih evropskih držav.

"Za podaljšanje prepovedi prodaje smo se odločili na podlagi nedavnih dogodkov v Jemnu," je dejal po porčanju DW-ja nemški zunanji minister Heiko Maas in dodal, da se mora vojna v Jemnu končati čim prej.
"Ne le, da dovoljenj ne bomo izdajali do konca meseca, tudi proizvodi, ki že imajo dovoljenja, ne bodo dostavljeni," je bil jasen minister.

V Jemnu je bilo od leta 2015, ko je po državljanski vojni začela ofenzivo Savdska Arabija, ki vodi koalicijo sil, ubitih najmanj 10.000 ljudi.

Nemčija, ki je na svetovni ravni med večjimi izvozniki orožja, je bila v preteklosti večkrat deležna kritik zaradi prodaje svojega orožja. Vlada Angele Merkel je odobrila izvoz v vrednosti več milijard evrov, med drugim tudi v države, ki so obtožene kršenja človekovih pravic in so vpletene v nasilje.

Prodaji orožja nasprotuje tudi večina Nemcev, po drugi strani pa sta Francija in Združeno kraljestvo kritizirala Nemčijo zaradi prepovedi prodaje orožja Savdski Arabiji, rekoč, da ovira skupni obrambni projekt, zaradi česar sta pozvali Berlin k umiku prepovedi.