Eden od vzrokov za slab izid koalicijskega trojčka na evropskih volitvah naj bi bilo tudi zavračanje socialne reforme. Razpoloženje v Nemčiji, ki ji močno primanjkuje delavcev, se je prevesilo v nezadovoljstvo nad izkoriščevalci pomoči.

Čeprav teh ni veliko, pa konservativna stranka CDU, skrajno desni AfD in koalicijski Liberalci že dlje časa zahtevajo zaostritve pogojev.

T. i. državljanski dohodek, ki od letos za samsko osebo znaša 563 evrov, prejema 5,5 milijona ljudi, od tega 722.000 ukrajinskih beguncev. Do dohodka so upravičene osebe brez dela in tisti s prenizko plačo. Država doplačuje tudi za stanovanje.

Kancler Olaf Scholz, finančni minister Christian Lindner in gospodarski minister Robert Habeck so se zedinili za nekaj strožjih pravil. V prihodnje naj bi se daljša pot na delo štela za razumno, prejemnikom pomoči, ki delo zavrnejo ali pa se ugotovi, da ga opravljajo na črno, se prejemki za tri mesece zmanjšajo za 30 odstotkov, ne pa šele po enem letu, medtem ko bi morali lastne prihranke začeti porabljati po pol leta. Namen je zlasti zaostriti sankcije ob zavrnitvi delovnega mesta.

Odzivi so mešani, v koalicijskih SPD-ju in Zelenih niso vsi zadovoljni. Očitno skuša koalicija pred volitvami v treh vzhodnih zveznih deželah vzeti veter iz jader skrajno desnega AfD-ja in vseh, ki menijo, da je Nemčija preveč socialno radodarna in popustljiva.

Ali bo predlog tudi obstal, bo znano na seji vlade 17. julija. Posebno na majavih tleh pa je vladni predlog o davčnih olajšavah za tujo kvalificirano delovno silo. Celo minister za delo Hubertus Heil mu nasprotuje, češ da bi morale biti davčne olajšave uvedene za vse, ne le za skupino ljudi.