To je zmaga za novinarje, ki so trdili, da BND pri zbiranju informacij v tujini ne spoštuje zasebnosti novinarske komunikacije in svobode medijev.

Po presoji sodišča v Karlsruheju trenutni internetni nadzor krši temeljno pravico do zasebnosti telekomunikacij in svobode medijev. Vlada ima čas do konca leta 2021, da popravi zakon o BND-ju skladno z ustavo in današnjo odločitvijo.

To je prvič, da so ustavni sodniki odločili, da mora Nemčija varovati svobodo medijev tudi v tujini, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Vlada: Vzeli si bomo čas

Na odločitev sodišča se je že odzvala nemška vlada in ocenila, da ne bo ovirala BND-ja pri nadaljevanju dela. Po mnenju vladnega odposlanca za nemške obveščevalne službe Johannesa Geismanna je sodišče izdelalo zelo izčrpen seznam meril za potrebne reforme, ki bodo omogočile, da bo zakonodaja, ki določa področje uporabe in dejavnosti BND-ja, skladna s temeljnimi pravicami.

Vlada si bo po njegovih besedah vzela čas, da bo to pogledala. Dodal je še, da je "prepričan, da bomo našli razumno ureditev, da bo lahko BND še naprej uresničeval svoje naloge".

Pritožbo na sodišče so vložili Novinarji brez meja (RSF) in še šest tujih novinarjev, med njimi tudi slovenski novinar Blaž Zgaga. Skrbel jih je predvsem nadzor novinarjev v tujini in deljenje informacij z drugimi obveščevalnimi agencijami.

Pri zbiranju informacij v tujini za BND namreč ni nekih posebnih omejitev, kar pomeni, da lahko nadzirajo komunikacijo novinarjev z njihovimi viri, s tem pa ogrožajo zaupnost med novinarjem in virom, so opozarjali pritožniki.

Čeprav je BND pri obdelavi in nadzoru večjih količin podatkov podvržen strogim pravilom, so bili novinarji kljub temu zaskrbljeni, ali agencija to tudi upošteva, ter so zahtevali dodaten nadzor.

BND lahko v tujini pri strateškem zbiranju podatkov popolnoma prosto in brez konkretnega suma prečesava obsežne tokove podatkov in išče zanimive informacije. Glede komunikacij nemških državljanov veljajo stroga pravila in jih po zakonu ne smejo prosto nadzorovati. Za tujino pa tovrstna pravila ne veljajo. Poleg tega lahko zbrane podatke ovrednotijo tudi za tuje obveščevalne službe oziroma jim te podatke posredujejo.

Vlada branila pooblastila BND-ja

Vlada je na drugi strani branila prenovljeni zakon o BND-ju, ki je začel veljati leta 2017, ter pooblastila obveščevalne službe, češ da je v kriznih razmerah in dogodkih v nekaj urah treba dobiti zanesljive informacije in da se pri tem ne moreš zanesti na informacije tujih obveščevalnih služb, ki so lahko pogojene z interesi.

Ustna obravnava pritožbe šestih tujih novinarjev ‒ Hadije Ismajilove iz Azerbajdžana, Paula van Gageldonka iz Nizozemske, Richarda Norton-Taylorja iz Velike Britanije, Raula Olmosa iz Mehike, Gorana Lefkova iz Severne Makedonije in Blaža Zgage iz Slovenije ‒ se je začela januarja.

Pritožbo so vložili pod pokroviteljstvom nemške podružnice nevladne organizacije Novinarji brez meja (RSF) in drugih novinarskih združenj.

Zgaga je ob razglasitvi sodišča sporočil, da si želi podobne tožbe tudi v drugih državah članicah EU-ja in da bi se končal nadzor, ki so ga države vzpostavile po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.