"Mislim, da bi morali to vzeti zelo resno," je še dejal Janša.

Sorodna novica Janša: Drobljenje sil ni dobrodošlo; Tonin: Logar se bo moral hitro odločiti, cincanje škoduje vsem

Nemški obrambni minister Boris Pistorius svari pred nevarnostjo zlasti na vzhodnem krilu zveze Nato. Pistorius je nekajkrat izjavil, da mora Nemčija postati sposobna za vojno, kar je vzbudilo precej nelagodja v njegovi stranki Socialni demokrati. Po podpisu sporazuma z litovskim kolegom o napotitvi stalnega kontingenta 4800 vojakov v Litvo, kar naj bi se zgodilo do leta 2027, je Pistorius za litovsko televizijo znova branil izraz "sposobnost za vojno".

"Jasno je treba poimenovati, o čem govorimo, nihče od nas si ne želi vojne. Vendar se moramo biti sposobni braniti in se boriti v vojni, saj gre za obrambo naše svobode in varnosti. In to je treba jasno poimenovati, da bo vsakdo razumel in sledil namenu, s katerim to govorimo. Kritike, ki sem jih dobil, so se nanašale večinoma na zven besede, ne pa na vsebino. In to je ključnega pomena," je dejal.

Za časopis Welt am Sonntag je Pistorius dejal, da ima Nemčija na voljo približno pet do osem let, da nadoknadi zaostanek – tako v oboroževanju kot v industriji in družbi.

Putin povečuje obrambne zmogljivosti. In to predstavlja nevarnost, opozarja Pistorius. V skladu z resolucijo dume se je vojaška proizvodnja povečala za več kot 60 odstotkov. Pistorius poudarja, da bi se lahko Nemčija konec desetletja spopadla z nevarnostmi. "Grožnje ruskega predsednika baltskim državam, Gruziji in Moldaviji je treba jemati resno. To ni le sabljanje," dodaja.

Nemčija je s spremembo ustave omogočila, da izdatki za vojsko v nekaj letih narastejo na 100 milijard evrov. V vladi pa se pogovarjajo tudi, ali bi znova uvedli modificirano služenje vojaškega roka, v dveh koalicijskih strankah so se že izrekli proti.