Scholz je predlog za glasovanje o zaupnici vložil sredi prejšnjega tedna, potem ko je na začetku novembra razpadla vladna koalicija socialdemokratov (SPD), Zelenih in liberalcev (FDP), kar je privedlo do politične krize v državi.

Scholz bo ob 13.00 nagovoril poslance, čemur bo sledila dveurna parlamentarna razprava, nato pa bodo poslanci glasovali o zaupnici.

Kot piše Reuters, ni znano, kako bodo glasovale posamezne stranke. Predstavniki SPD-ja naj bi najverjetneje svojega kanclerja podprli, poslanci CDU-ja in liberalci pa naj bi glasovali proti Scholzu. Tudi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) bi utegnila glasovati za zaupnico Scholzu, kar bi kanclerja spravilo v neprijeten položaj, saj bi imel podporo stranke, s katero vse preostale stranke ne želijo sodelovati, tudi sam Scholz je AfD označil za protidemokratično. V tem primeru bi utegnil Scholz odstopiti sam, kar bi prav tako sprožilo predčasne volitve. Da bi se temu scenariju izognili in zaupnica ne bi bila izglasovana, bi se utegnili Zeleni na glasovanju vzdržati.

Do predčasnih volitev bo državo vodila manjšinska vlada

Če Scholz ne bo dobil potrebne večinske podpore 733 poslancev, bo predsedniku države Frank-Walterju Steinmeierju predlagal razpustitev bundestaga. Steinmeier ima za to 21 dni časa, volitve pa morajo biti izvedene v 60 dneh po razpustitvi parlamenta ter bi v skladu z dogovorom med SPD-jem in opozicijskimi krščanskimi demokrati (CDU) lahko potekale 23. februarja.

Do oblikovanja novega bundestaga bo ostala na oblasti manjšinska rdeče-zelena vlada, ki so jo zapustili liberalci. Ti so se za odhod iz koalicije odločili po tistem, ko je Scholz po obdobju razhajanj, predvsem glede proračuna in financ, na začetku novembra razrešil finančnega ministra in vodjo FDP-ja Christiana Lindnerja.

Politične priprave in vse misli so tako že usmerjene k volitvam, ki bodo četrtič v zgodovini zvezne republike potekale predčasno, je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar. Glavne teme volilnega boja bodo padec industrijske proizvodnje in odpuščanja, izgubljanje konkurenčnosti, model socialnih pomoči, pokojnine, naborništvo in vojna v Ukrajini.

V veliki prednosti konservativna unija CDU/CSU

Konservativni uniji CDU/CSU ankete kažejo med 31 in 32 odstotki podpore, kanclerjevi socialdemokrati se v zadnjih dveh tednih vzpenjajo od 15 k 17 odstotkom, skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) ima stabilnih 18 oziroma 19 odstotkov, Zeleni nihajo okoli 13 odstotkov.

V polnem zamahu so tudi ugibanja, kdo bo sestavljal novo vlado. Kot najverjetnejši koaliciji se omenja CDU/CSU s Socialdemokrati ali z Zelenimi. Pred dnevi so v posebnem formatu na televiziji ProSieben nastopili trije kanclerski kandidati omenjenih strank. Friedriech Merz, Olaf Scholz in Robert Habeck so volivkam in volivcem sporočili, da so zgolj politični konkurenti z demokratičnimi vrednotami, in ne sovražniki.

V torek bodo v CDU-ju in SPD-ju sprejeli volilni program. Velike razlike bodo v pristopu do socialnih podpor ali vprašanju, kako podpreti Ukrajino – odločno z dobavami najzmogljivejših raket, kot zagovarja CDU, ali zadržano in brez velikih obljub, kar zagovarja SPD, je dodala Derčar.