33-članski izvršni odbor je Scholza kot kandidata soglasno potrdil na današnji redni seji. Sopredsednik SPD-ja Lars Klingbeil je sicer že v četrtek potrdil, da želi stranka v kampanjo pred februarskimi volitvami kreniti s Scholzem na čelu.

Scholz računa na zmago na volitvah, čeprav javnomnenjske raziskave napovedujejo slab izid za njegovo stranko. Med kampanjo se bo med drugim zavzemal za nadaljnjo podporo Ukrajini, ohranitev delovnih mest, zagotavljanje dobrih plač in dostopne cene energentov. Prav tako bo obravnaval vprašanje prihodnosti pokojnin.

Odločitev izvršnega odbora je bila sprejeta po tednih ugibanj o tem, ali bo SPD prepričal Scholza k umiku kandidature in k podpori drugemu kandidatu, ki bi lahko izboljšal trenutni nezavidljivi položaj stranke po razpadu t. i. semaforske vladne koalicije, ki so jo poleg SPD-ja sestavljali še liberalci (FDP) in Zeleni.

Kot kandidat se je omenjal obrambni minister Boris Pistorius, najpriljubljenejši minister v vladi, ki pa je prejšnji teden po več tednih ugibanj zavrnil možnost kandidature za kanclerja in podprl Scholza.

"Merz bi bil velik eksperiment"

Scholza, ki je najmanj priljubljen nemški kancler po združitvi leta 1990, čaka težka bitka, če želi zmagati na volitvah, ki bodo predvidoma 23. februarja. Glede na javnomnenjske raziskave se namreč SPD-ju na volitvah napoveduje zgodovinsko slab izid, saj naj bi stranka prejela le približno 15-odstotno podporo.

Najbolj naj bi bili volivci naklonjeni konservativnemu, desnosredinskemu zavezništvu CDU/CSU, katerega kanclerski kandidat je Friedrich Merz in mu ankete napovedujejo zmago s približno 32-odstotno podporo, medtem ko je na drugem mestu skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD).

Merz je po anketah tudi priljubljenejši kanclerski kandidat od Scholza, a z manjšo prednostjo, saj je vodjo opozicije kot kanclerja podprlo 44 odstotkov vprašanih in vodjo socialdemokratov 39 odstotkov.

SPD je Merza večkrat obtožil, da ima nazadnjaška politična stališča in je brez izkušenj v vladi. Po besedah Klingbeila je Scholz vodil Nemčijo skozi "resne krize in pokazal jeklene živce, preudarnost ter stanovitnost, zlasti ko gre za pomembna mednarodna vprašanja".

"In na drugi strani je Friedrich Merz, ki nikoli ni bil župan, ki nikoli ni bil del državne vlade, del zvezne vlade, ki nikoli ni prevzel odgovornosti za to državo," je dejal sopredsednik socialdemokratov. "Zelo velik eksperiment bi bil izvoliti nekoga takega na čelo države, sploh v teh časih," je še dodal.