Beloruska skupina za državljanske pravice Pomlad (Vjasna), ki jo je ustanovil Bjaljacki, je sporočila, da je bil vidni beloruski aktivist obsojen zaradi tihotapljenja in financiranja dejavnosti, ki grobo kršijo javni red.

60-letni Bjaljacki je bil obtožen tihotapljenja denarja v Belorusijo za domnevno financiranje tamkajšnjih opozicijskih skupin in protestnikov v času množičnih protestov, ki so sledili volitvam, na katerih je uradno prepričljivo slavil dotedanji predsednik Aleksander Lukašenko.

Tako opozicijska kandidatka Svetlana Tihanovska kot večina evropskih držav zaradi domnevnih nepravilnosti izidov teh volitev nista priznali.

Tožilstvo je za Bjaljackega, ki trdi, da ga preganjajo iz političnih razlogov, zahtevalo celo dvanajst let zapora. Ob njem so bili na dolgoletne zaporne kazni obsojeni še trije beloruski borci za državljanske pravice, od katerih sta dva tako kot Bjaljacki v priporu od julija 2021, tretji pa je v izgnanstvu v tujini.

Kot je še sporočila organizacija Pomlad, sta bila Valentin Stefanovič in Vladimir Labkovič obsojena na devet oziroma sedem let zapora. Dmitri Solovjev, ki je pobegnil na Poljsko, pa je bil obsojen na osem let zapora. Vsi so bili tudi kaznovani s plačilom 185.000 beloruskih rubljev (69.000 evrov).

Solovjov, ki je bil obsojen v odsotnosti, je sojenje označil za "propagandni spektakel" in "pokol zagovornikov človekovih pravic". Ob tem je ZDA in EU pozval k uvedbi novih sankcij proti Lukašenkovemu režimu.

Tihanovska kritična do razsodbe

Vodja beloruske opozicije Tihanovska, ki živi v izgnanstvu v Litvi, je odločitev sodišča kritizirala. Na družbenih omrežjih je sporočila, da so bili Bjaljacki in dva soobtožena obsojeni na lažnem sojenju, in dodala, da "moramo storiti vse, da se borimo proti tej sramotni krivici in jih osvobodimo".

Bjaljacki je lani prejel Nobelovo nagrado za mir skupaj z organizacijo za človekove pravice Memorial iz Rusije in Centrom za državljanske svoboščine iz Ukrajine. Prejeli so jo za svoja prizadevanja na področju človekovih pravic in demokracije v njihovih državah.

Sorodna novica Nobelovi nagrajenci za mir so Aleš Bjaljacki ter ruski in ukrajinski aktivisti za človekove pravice

Ostri mednarodni odzivi

Obsodba Bjaljackega in še treh aktivistov je naletela na oster mednarodni odziv. EU je sojenje obsodil kot "lažno" in pozval k njihovi izpustitvi. Ta sojenja predstavljajo "še en grozljiv poskus Lukašenkovega režima, da bi utišali tiste, ki se zavzemajo za človekove pravice in temeljne svoboščine Belorusov", sporoča Bruselj.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je obsodbo Bjaljackega in drugih članov Vjasne označil za sramoto. "Obtožbe so izmišljene in lažne," je sporočil in oblasti v Minsku pozval k njihovi izpustitvi.

EU je pozval tudi k takojšnji in brezpogojni izpustitvi več kot 1450 političnih zapornikov v Belorusiji.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola pa je dejala, da je "zgrožena nad obsodbo" Bjaljackega, ki je bil tudi med prejemniki nagrade Saharova za svobodo misli, ki jo je Evropski parlament leta 2020 podelil beloruski opoziciji.

Kritičen do obsodb je bil tudi Urad ZN-a za človekove pravice v Ženevi. V Belorusiji ni poštenih sojenj ali dostopa do neodvisnega sodstva, je dejala tiskovna predstavnica urada Ravina Shamdasani. Urad je tudi pozval k izpustitvi vseh samovoljno pridržanih in tistih, ki so bili obsojeni "zaradi politično motiviranih obtožb", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Tudi Nemčija je obsodila zaporno kazen za Bjaljackega in druge aktiviste, obsodbo in sodni proces pa označila za farso.

Belorusko obsodbo Bjaljackega je obsodila tudi Francija. "Ta obsodba znova priča o politiki represije brez primere, ki so jo beloruske oblasti izvajale proti miroljubnemu protestnemu gibanju" po predsedniških volitvah avgusta 2020, so sporočili z zunanjega ministrstva v Parizu.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je prav tako obsodil desetletno zaporno kazen za Bjaljackega. Po njegovem mnenju gre za "še eno nezaslišano odločitev beloruskega sodišča v zadnjem času", je zapisal na Facebooku.

Norveški odbor, ki podeljuje Nobelovo nagrado za mir, je sodbo proti Bjaljackemu obsodil kot "politično motivirano". "Sodba kaže, da trenutni režim uporablja vsa sredstva za zatiranje svojih kritikov," je dejala predsednica odbora Berit Reiss-Andersen.