"Nagrajenci za mir predstavljajo civilno družbo v svojih domovinah. Dolga leta spodbujajo pravico do kritike oblasti in branijo temeljne pravice državljanov," je v svoji obrazložitvi zapisal norveški Nobelov odbor. "Izjemno so si prizadevali za dokumentiranje vojnih zločinov, zlorab človekovih pravic in zlorab moči. Skupaj dokazujejo pomembnost civilne družbe za mir in demokracijo," je še dodal odbor.

"Norveški Nobelov odbor želi počastiti tri izjemne borce za človekove pravice, demokracijo in miroljubno sožitje v sosednjih državah Belorusiji, Rusiji in Ukrajini," je povedala predsedujoča odboru Berit Reiss-Andersen.

60-letni Bjaljacki je ustanovitelj beloruske organizacije za človekove pravice Visna (pomlad), ki je nastala leta 1996 kot odgovor na brutalno nasilje nad uličnimi protestniki proti predsedniku Aleksandru Lukašenku.

Od julija lani je Bjaljacki v zaporu, potem ko so ga obtožili davčnih utaj. Od takrat še vedno čaka na sojenje. Po mnenju aktivistov za človekove pravice gre za politično motiviran proces zaradi njegovega boja proti režimu Lukašenka. Prvič je bil Bjaljacki aretiran leta 2011 in zaprt do leta 2014 zaradi obtožb o izogibanju plačevanja davkov.

Berit Reiss-Andersen je dejala, da Bjaljacki v svojem boju za človekove pravice v Belorusiji ni popustil niti za milimeter. Ob tem je pozvala beloruske oblasti k njegovi izpustitvi iz zapora.

Njegova žena Natalia Pinčuk je v odzivu dejala, da je preplavljena s čustvi. "Izražam globoko hvaležnost Nobelovemu odboru in mednarodni skupnosti za priznanje dela Aleša, njegovih kolegov in njegove organizacije," je dejala.

Tiskovni predstavnik beloruske opozicije Franak Viacorka je dejal, da je nagrada Bjaljackemu priznanje za ves beloruski narod, ki se bojuje proti tiraniji Lukašenka. Povedal je, da je Bjaljacki zaprt v nehumanih razmerah, in izrazil upanje, da bo Nobelova nagrada vodila do njegove izpustitve.

Voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska in tesna prijateljica Bjaljackega je dejala, da je nagrada pomembno priznanje za vse Beloruse, ki se borijo za svobodo in demokracijo, ob tem pa pozvala k izpustitvi vseh političnih zapornikov v Belorusiji brez odlašanja.

Beloruski opozicijski politik Pavel Latuško je dejal, da je to nagrada za vse politične zapornike v Belorusiji. "Ne gre le zanj, ampak za vse politične zapornike v Belorusiji. To nas motivira za boj, in prepričani smo, da bomo opravili z diktaturo Lukašenka," je dejal Latuško.

Na drugi strani se je uradni Minsk odzval, da "se Alfred Nobel obrača v grobu".

Ruske oblasti razpustile Memorial

Najvidnejša in največja ruska organizacija za človekove pravice Memorial, ki so jo ruske oblasti uvrstile med t. i. tuje agente in decembra lani razpustile, njen dokumentacijski center pa zaprle, je znana zaradi zbiranja podatkov o političnem zatiranju in kršitvah človekovih pravic v Rusiji. Zaprtje člani organizacije zavračajo. Tako je ob prisilni razpustitvi predsednik Memoriala Jan Račinski dejal, da "nihče ne namerava odnehati".

Memorial so leta 1987 ustanovili zagovorniki človekovih pravic v takratni Sovjetski zvezi, ki so želeli zagotoviti, da žrtve zatiranja komunističnega režima ne bodo pozabljene. Med ustanovitelji je bil tudi Nobelov nagrajenec za mir in oporečnik Andrej Saharov. Organizacija temelji na ideji, da je spoprijemanje s preteklimi zločini bistveno za preprečevanje novih.

Po razpadu Sovjetske zveze je Memorial postal največja organizacija za človekove pravice v Rusiji. Ob centru za dokumentacijo o žrtvah stalinističnega obdobja je zbral in sistematiziral tudi podatke o politični opoziciji in kršitvah človekovih pravic v Rusiji. Razvil se je v največjo avtoriteto za informacije o političnih zapornikih v ruskih zaporih. Bil je tudi v ospredju prizadevanj za boj proti militarizmu ter za spodbujanje človekovih pravic in pravne države.

Med vojnami v Čečeniji so zbirali informacije o zlorabah in vojnih zločinih ruskih in proruskih sil nad civilnim prebivalstvom. Leta 2009 je bila zaradi tega dela ubita vodja podružnice Memoriala v Čečeniji Natalija Estemirova, poudarja Nobelov odbor.

Iz nemške podružnice organizacije so sporočili, da jih nagrada spodbuja k odločenosti za podporo ruskim kolegom, da nadaljujejo svoje delo kljub zaprtju centra v Moskvi.

Dokumentiranje vojnih zločinov

Ukrajinski Center za državljanske svoboščine se od ustanovitve leta 2007 zavzema za krepitev civilne družbe in demokracije v Ukrajini. Po letošnjem ruskem napadu na Ukrajino dokumentira ruske vojne zločine nad civilnim prebivalstvom.

V sodelovanju z mednarodnimi partnerji ima pionirsko vlogo pri zagotavljanju, da bodo storilci kaznovani za svoje zločine, piše na spletni strani Nobelove nagrade za mir.

Iz centra so po razglasitvi sporočili, da so ponosni na nagrado. "Jutro z dobrimi novicami. Ponosni smo," so zapisali v objavi na Twitterju.

Številne čestitkem borcem za človekove pravice

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na Twitterju izrekla iskrene čestitke vsem letošnjim Nobelovim nagrajencem. "V temačnih časih za demokracijo, gre nagrada v roke tistih, ki se neutrudno borijo za človekove pravice," je zapisala in hkrati poudarila, da je civilna družba temelj demokracije in branik miru.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svoji pohvali pozdravila pogum ukrajinskih, ruskih in beloruskih borcev za človekove pravice. "Nobelov odbor je priznal izjemen pogum žensk in moških, ki so se uprli avtokraciji in pokazali pravo moč civilne družbe v boju za demokracijo," je zapisala na Twitterju.

Tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je na Twitterju čestital vsem dobitnikom nagrade, pri tem pa je poudaril, da je pravica do izražanja resnice temelj za vse svobodne in odprte družbe. Podobno mnenje je izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je letošnje Nobelove nagrajence označil za neomajne zagovornike človekovih pravic v Evropi in dodal, da lahko kot mirovniki vedno računajo na podporo Francije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Kijevu kritični, da so nagrado prejeli tudi ruski in beloruski aktivisti

V uradu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so bili medtem do izbora dobitnikov Nobelove nagrade za mir kritični. Najprej so sicer izpostavili, da so prebivalci Ukrajine, ki je od februarja v vojni z Rusijo, glavni arhitekti miru, kasneje pa dodali kritiko, ker so skupaj z ukrajinskimi nagrado prejeli tudi ruski in beloruski aktivisti. "Nobelov odbor ima zanimiv odnos do besede mir, ko nagrado za mir podeljuje predstavnikoma dveh držav, ki sta napadli tretjo," je na Twitterju zapisal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak in poudaril, da niti ruske niti beloruske organizacije niso bile sposobne organizirati upora proti vojni v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Prispelo 343 nominacij

Nobelova nagrada za mir velja za najprestižnejšo, lani sta jo prejela novinarja Maria Ressa s Filipinov in Dimitrij Muratov iz Rusije "za branjenje svobode izražanja, kar je prvi pogoj demokracije in trajnega miru".

Seznam kandidatov je bil tako kot za vse nagrade skrivnost, znano pa je bilo, da je za nagrado za mir prispelo 343 nominacij. Med njimi je 251 posameznikov in 92 organizacij.

Med bolj znanimi nominiranci so bili ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, britanski TV-voditelj in biolog David Attenborough, papež Frančišek, disidenta Julian Assange in Edward Snowden, pa tudi Meddržavno sodišče in Urad visokega komisarja ZN-a za begunce.

Letošnji teden Nobelovih nagrad se je sicer začel v ponedeljek z razglasitvijo nagrajenca za medicino ali fiziologijo, končal pa se bo prihodnji ponedeljek z razglasitvijo prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo.

Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra – na obletnico smrti Alfreda Nobela, švedskega izumitelja in ustanovitelja Nobelove fundacije.