NSKS, ena krovnih organizacij avtohtone slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, je v odzivu zapisala, da bi se morala deželna vlada samokritično vprašati, ali so bile do zdaj izpolnjene obljube njenih predhodnic.

Predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov Rudi Vouk je ob tem poudaril, da je poročilo primerjalen, "obširen in hvalevreden prikaz", ki ga je sestavil urad za narodno skupnost dežele Koroške.

Koroški Slovenci: Nekdaj tretjina, danes trije odstotki prebivalstva
Poročilo se po njegovih navedbah konča s prikazom rezultatov ljudskih štetij na avstrijskem Koroškem, iz katerega je razvidno, da so koroški Slovenci in Slovenke nekoč predstavljali tretjino koroškega prebivalstva, danes pa jih je manj kot tri odstotke.

"Od leta 1920 do danes je ostala manj kot ena petina koroških Slovencev in Slovenk. Že zgolj te številke dokazujejo, da je nujna radikalna in temeljita preusmeritev koroške manjšinske politike. Če se nadaljuje statistični razvoj, kot je razviden iz poročila koroške deželne vlade, bo slovenska manjšina na Koroškem izginila. Zato bo treba preveriti in na novo usmeriti politiko na vseh področjih," je v odzivu še opozoril Vouk.

"Plebiscitarni dar" nominalno enak od leta 1995

NSKS tudi znova poudarja, da finančna podpora avstrijske države narodnim skupnostim že od leta 1995 ostaja nominalno enaka, kar pomeni, da se je podpora dejansko zmanjšala za polovico. Pozivajo, da naj bo vsaj letošnji t. i. plebiscitni dar tak, da bo izenačil 25-letno zamudo pri prepotrebni valorizaciji podpor narodnim skupnostim, nato pa je treba nemudoma prilagoditi podpore dejanskim potrebam in zanje predvideti tudi redno valorizacijo.

Prav tako organizacija med drugim zahteva večjo finančno podporo manjšinskim medijem, reformo dvojezičnega sodstva, ponovno uvedbo splošne dvojezične šolske izobrazbe na dvojezičnem ozemlju, enakopravno možnost rabe slovenščine kot uradnega jezika, proaktivno politiko dežele avstrijske Koroške pri postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel, zakon o dvojezičnih otroških vrtcih ter ustrezno ureditev glede dvojezičnosti tudi v deželnem zakonu o izobraževanju in varstvu otrok. Pozvali so tudi k ustrezni ponudbi dvojezičnih otroških vrtcev in šol na Dunaju in Gradcu.

Poročilo sicer prinaša pregled uresničevanja mednarodnega in nacionalnega prava narodnih skupnosti ter podatke, ki kažejo stanje slovenske manjšine na več področjih in delovanje urada za slovensko narodno skupnost pri uradu koroške deželne vlade.

Kaiser: Izid poročila s programom prekrižala pandemija
Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser je ob objavi poročila poudaril, da bi letošnje poročilo ob stoti obletnici koroškega plebiscita moralo iziti v posebnem okviru, in sicer kot del celotnega programa, ki z različnih vidikov prikazuje zgodovinsko pot avstrijske Koroške od plebiscita do danes, a je pandemija covida-19 tudi pri tem prekrižala načrte.

V skladu z ustavo dežele avstrijske Koroške mora deželna vlada deželnemu zboru letno, najpozneje do 30. junija, predložiti poročilo o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Po predložitvi je predvidena tudi obravnava poročila v deželnem zboru.