Vse več svetovnih vlad z obeh strani Atlantika tako zdaj skrbi, da bi se položaj lahko tako zaostril, da bi se kibernetska vojna lahko razširila na ves svet.

V četrtek, hkrati z vojaškim napadom Rusije, so iz družbe za kibernetsko varnost ESET sporočili, da so odkrili novo zlonamerno programsko opremo, ki si je za tarčo vzela ukrajinske organizacije. Z omenjeno programsko opremo hekerji brišejo podatke iz sistemov, ki jih napadejo. Le dan pred tem so mrk doživele spletne strani več ukrajinskih ministrstev in bank, ko so hekerji strani obremenili s prometom s ciljem, da se stran sesuje, poroča CNBC.

Napad se je zgodil po ločenem napadu teden dni prej, ko so hekerji sesuli štiri ukrajinske vladne strani, kar so ameriške in britanske oblasti pripisale ruski vojaško-obveščevalni agenciji GRU.

Prebivalci Ukrajine naj bi tudi prejeli lažna SMS-sporočila z obvestilom, da bankomati po državi ne delujejo – strokovnjaki za kibernetsko varnost pravijo, da je šlo najverjetneje za taktiko ustrahovanja.

Rusija, ki ji Zahod že dalj časa očita kibernetske napade in kampanje dezinformiranja, na vse očitke zagotavlja, da "ni nikdar izvajala in ne izvaja kakršnih koli zlonamernih operacij v kibernetskem prostoru".

Anonymous sesul RT

Medtem je mednarodna hekerska skupina Anonymous za nekaj časa onesposobila tako ruske uradne vladne spletne strani kot provladni medij Russia Today (RT). Šlo je za t. i. napad za zavrnitev storitve (DDoS), ko hekerji tarčo zasujejo s podatki in tako preplavijo ciljano spletno stran, da ni prostora za drug promet. Skupina je sicer že pred tem zagrozila, da bodo napadli tudi nadzorne sisteme v ruski industriji, če se bo konflikt v Ukrajini stopnjeval.

"Združba Anonymous je uradno v kibernetski vojni proti ruski vladi," so sporočili v četrtek na Twitterju.

Niz napadov se tako nadaljuje in zaostruje, strani pa se zanje medsebojno obtožujejo, ob tem pa narašča strah pred bolj vseobsegajočim digitalnim konfliktom, pri čemer se zahodne vlade pripravljajo na nove ruske kibernetske napade – in razmišljajo, kako se odzvati nanje.

Britanske in ameriške oblasti tako že svarijo podjetja, naj bodo pozorna na sumljive ruske dejavnosti na svojih mrežah, estonska premierka Kaja Kallas pa je dejala, da bi se morale evropske države “zavedati situacije glede kibernetske varnosti v svojih državah”.

Se pripravljajo ZDA na povračilne napade?

Ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu naj bi po poročanju NBC-ja že predstavili možnosti za ameriške kibernetske napade na Rusijo, s čimer bi Ruse odrezali od spleta in elektrike. Šlo naj bi za kibernetsko ofenzivo na ravni, "o kateri doslej ZDA še nikdar niso niti razmišljale". Predstavnica Bele hiše Jen Psaki je sicer to poročilo zanikala kot "neutemeljeno".

Je pa Biden v svojem četrtkovem nagovoru dejal, da ZDA "lahko in bodo" sprožile kibernetske napade na Rusijo – a le, če Rusija prva napade ZDA. "Če se bo Rusija s kibernetskimi napadi lotila naših podjetij ali kritične infrastrukture, smo pripravljeni, da se odzovemo," je dejal Biden in dodal, da ameriška vlada "že mesece" dela z zasebnim sektorjem, da bi se pripravila na ruske kibernetske napade in taktiko, kako se nanje odzvati.

Strokovnjaki za kibernetsko varnost menijo, da je spletna vojna med Rusijo in Zahodom vsekakor mogoča – čeprav naj bi bil obseg verjetno bolj omejene narave. “Mislim, da je zelo mogoče, ampak mislim tudi, da je pomembno, da razmislimo o realnosti kibernetske vojne," je za CNBC povedal John Hultquist, podpredsednik analize obveščevalnih podatkov pri Mandiantu.

“Lahko je slišati termin in ga primerjati s pravo vojno. A v resnici večina kibernetskih napadov, ki smo jih videli, ni nasilna, v veliki meri so tudi reverzibilni."

Toby Lewis, vodja analitikov pri Darktraceu, medtem pravi, da so bili napadi do zdaj večinoma osredotočeni na podporo ruske vojaške invazije na Ukrajino. “Zdi se, da je cilj Rusije bolj ozemlje, ne pa gospodarski vpliv, za kar so kibernetske kampanje učinkovitejše," je povedal za CNBC.

A raziskovalci pri Symantecu pravijo, da je zlonamerna programska oprema, zaznana v Ukrajini, zadela tudi ukrajinske vladne podizvajalce v Latviji in Litvi, kar že nakazuje postranske učinke kibernetskega konflikta med državama na svetovne dobavne verige.

Več evropskih držav, vključno z Litvo, Hrvaško in Poljsko, Ukrajini že ponuja podporo z vzpostavitvijo posebnih skupin za odziv na kibernetske napade.

Kibernetski napadi kot orožje v vojni

“Dolgo smo trdili, da bodo kibernetski napadi postali del arzenala posameznih držav, in mislim, da smo temu zdaj prvič priča. Prvič v zgodovini človeštva so kibernetski napadi postali orožje prvega napada," pa pravi Hitesh Sheth, izvršni direktor podjetja Vectra AI, ki meni tudi, da bi Rusija lahko kot odziv na sankcije Zahoda lansirala povračilne kibernetske napade.

O kibernetskem orožju sicer kakšnih konkretnih podatkov še vedno ni – ve se, da obstajajo in številne države jih imajo, le malo pa jih priznava, da jih uporablja – vključno z ZDA, piše Vox.

Prav ZDA naj bi bile po navedbah te spletne strani najmočnejša država na svetu, ko gre za kibernetske zmožnosti, a večinoma ohranjajo svoje zmožnosti na tem področju pod oznako najvišje stopnje tajnosti, čeprav priznavajo obstoj takega programa. Se pa skoraj ne ve, kakšno je to ameriško kibernetsko orožje, do česa ima dostop in kakšno škodo lahko povzroči, če se uporabi kot vojaško sredstvo.

“V resnici bi bilo presenečenje, če ZDA ne bi že bile na svojih položajih, ko gre za obrambo," je za Vox povedal Purandar Das, predsednik Sotera, podjetja za programsko varnost. “Vlada je po vsej verjetnosti že sprožila svoje obrambne mehanizme.”

George Perera, ki na univerzi St. Thomas predava zakonodajo kibernetske varnosti, pa svari, da bi ruski kibernetski napad na ZDA najverjetneje vzel za tarčo kritično infrastrukturo in bi lahko imel “katastrofalne posledice".

“Potencialno bi lahko ostali brez čiste vode, elektrike, finančnih trgov ... " je razložil, a vseeno meni, da je verjetnost uspešnega napada takega obsega na ZDA zaradi njihovih obrambnih sposobnosti “minimalna”.