Pahor je pozdravil in podprl skupno deklaracijo sodelujočih v tej mednarodni platformi, ki sta jo uskladila EU in Ukrajina, so sporočili iz njegovega urada.

Krimski polotok je bil sicer Rusiji priključen leta 2014 po razpisu referenduma, ki so ga tamkajšnji prebivalci podprli, a Ukrajina vztraja, da je bila priključitev nezakonita.

Nekaj manj kot deset let pozneje je na mednarodni konferenci v Kijevu 46 svetovnih politikov podprlo skupno deklaracijo v novi Krimski platformi in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Hkrati pa so pozvali k dialogu med Ukrajino in Rusijo ter med EU-jem in Rusijo.

Kot je v uvodu poudaril predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, si želijo s skupnimi prizadevanji vseh sodelujočih prisiliti Rusijo, da sede za pogajalsko mizo, za katero bi razpravljali o vrnitvi Krima Ukrajini. "Ukrajina sama si ne bo mogla nikoli vrniti Krima, potrebujemo učinkovito podporo na mednarodni ravni," je dejal.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli sama, Krim pa da je Ukrajina.

Pahor: "Slovenija je zaskrbljena"

Na prvi vrh Krimske platforme, ki gosti visoke politične predstavnike več kot 40 držav, pa je bil povabljen tudi slovenski predsednik Borut Pahor.

"Naj na samem začetku povem, da Slovenija potrjuje svojo neomajno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj mednarodno priznanih meja," je dejal slovenski predsednik Borut Pahor, ki vidi srečanje kot pomemben korak v podporo skupnim prizadevanjem, da nezakonita priključitev Krima ostane visoko na agendi mednarodne skupnosti.

Slovenija po njegovih besedah deli zaskrbljenost glede poslabšanja stanja človekovih pravic na polotoku in opominja Rusijo, naj se drži svojih obveznosti v skladu z mednarodnim humanitarnim in pomorskim pravom ter pravom človekovih pravic.

"Kot odločen zagovornik dobrososedskih odnosov si iskreno želim, da bosta Ukrajina in Rusija nekoč uredili svoje dvostranske odnose," je dejal in ob tem priznal, da bo to težka naloga, ki bo zahtevala veliko političnega poguma in modrosti. Izrazil je podporo prizadevanjem za reševanje konflikta na vzhodu Ukrajine, v katerih poleg Ukrajine in Rusije sodelujeta še Nemčija in Francija.

Ukrajinske oblasti je pohvalil za napredek, dosežen na tem področju, in jih hkrati spodbudil k pospešitvi reform, zlasti na področju vladavine prava, boja proti korupciji in neodvisnega sodstva.

Srečanje naletelo na kritiko v Moskvi

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da dogajanje dojemajo kot "izjemno sovražno" in "protirusko".

Moskva si je Krim priključila marca 2014, sredi prozahodnih protestov, ki so pretresali Kijev in ki jih je Rusija označila za državni udar. Aneksiji je sledila sprožitev vojne na vzhodu Ukrajine med njenimi vojaki in proruskimi separatisti, ki uživajo vojaško podporo Rusije.