Država, zlasti njen izobraževalni sistem, je že več tednov paralizirana, zahteve državljanov Srbije, kandidatke za vstop v Evropsko unijo, pa komplementarne z vrednotami EU-ja. Na drugi strani pa je oblast Aleksandra Vućića, ki ne daje vtisa, da bi z veliko vnemo izpolnjevala pogoje za vstop v Evropsko unijo, zlasti ko gre za varstvo človekovih pravic in svoboščin, vladavine prava in geopolitično orientacijo Srbije.

O tem s poročevalcem Evropskega parlamenta za Srbijo Toninom Piculo in srbskim politologom Dušanom Spasojevićem.

Težko je napovedati, ali se bo iz teh protestov oblikovala kakšna politična alternativa aktualni oblasti, brez dvoma pa imamo v Srbiji opravka z resno politično krizo, ocenjuje poročevalec za Srbijo Tonino Picula. Prepričan je, da je treba krizo rešiti z dialogom zunaj volilnega procesa, torej z neke vrste dogovorom, a protestniška stran zavrača dialog z oblastmi, ker Vučiću ne priznava več legitimnosti, hkrati pa ne omenja volitev. Na tej točki se zastavlja vprašanje, zakaj se ob dogajanju v Srbiji, ki je uradno kandidatka za vstop v Evropsko unijo, ta ista Evropska unija odziva zelo previdno in medlo, še zlasti ob tem, ker se pričakovanja široke palete ljudi, zbrane na ulicah srbskih mest, ujemajo z vrednotami Evropske unije. "Vaše vprašanje odseva poenostavljeno doživljanje EU-ja, saj Evropska unija ni le Evropska komisija, ni le Svet EU-ja, tudi ne le Evropski parlament, temveč vse to skupaj," odgovarja Picula: "Mediteranec bi rekel arhipelag institucij. Drži, da sta Komisija in Svet izredno zadržana – ne le, ko gre za razmere v Srbiji, temveč tudi pri nekaterih drugih temah, za razliko od Evropskega parlamenta, edinega telesa, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki. Zato bi vas spomnil, da Evropska unija ne najde enotnega jezika tudi pri oblikovanju stališča glede vojne na Bližnjem vzhodu, glede uničenja Gaze, glede obravnave krivcev za to. In ko gre za razmere v Srbiji, so nejasna stališča na neki način derivat tega iskanja konsenza v Evropski uniji. A na srečo je tukaj še Evropski parlament!"

Prebilič: Zvrhana mera hipokrizije EU-ja

Z izjemo posameznih članov Evropskega parlamenta res ni slišati odločne podpore zahtevam po demokratizaciji srbske družbe. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je pred časom objavila odziv na dogajanje v Srbiji in spomnila, za kaj se zavzema Evropska unija. Spomnila je na temeljne vrednote EU-ja, ki jih je treba spoštovati, med drugim je to svoboda do zbiranja, zato je obsodila incidente proti demonstrantom. Prednostna naloga Evropske komisije pa po njenih besedah ostaja podpora Srbiji pri napredovanju na njeni evropski poti in vključitvi v Unijo.

Med politiki, ki so jasno izrazili podporo protestom v Srbiji, pa sta bila tudi slovenska poslanca, Irena Joveva (Renew) in Vladimir Prebilič (Zeleni). "Pri EU-ju gre za zvrhano mero hipokrizije. Treba je jasno povedati, da postopek približevanja Srbije ni napredoval zaradi srbske politike. Treba bo tudi jasno povedati, da partikularni interesi posameznih držav članic ne smejo biti vodilo, kako in na kakšen način bomo nagovarjali Srbijo. Nehajmo se sprenevedati glede najdišč litija v Srbiji ali pa da je bolje imeti stabilno diktaturo za vzdrževanje stabilnosti Zahodnega Balkana. Vse to bo treba enkrat jasno in na glas povedati," pravi Prebilič, in meni, da bi morale institucije EU-ja ta dejstva jasno priznati in pomagati Srbiji na poti v povezavo.

Študenti vzdržujejo enotnost z izogibanjem političnim temam

Kakšna pričakovanja pa imajo v Srbiji od Evropske unije, povezave držav, katerih članica naj bi v bližnji prihodnosti postala tudi Srbija? Pričakujejo ljudje bolj odločno podporo? Profesor Dušan Spasojević z beograjske Fakultete za politične vede pojasnjuje, da študenti pošiljajo svoje zahteve na srbske institucije in s tem Aleksandru Vučiću vztrajno sporočajo, da za izpolnjevanje teh zahtev ni pristojen, zato verjame, da bi se do EU-ja opredelili enako. "Študenti so zgodbo nastavili tako, da ne omenjajo nobene teme, ki bi lahko ustvarila delitve med študenti ali državljani, ki jim pri tem stojijo ob strani. To pomeni, da se ne razpravlja o Evropski uniji, ne razpravlja se o Kosovu, ne razpravlja se o sankcijah zoper Rusijo. Te teme niso prisotne, zato na simbolni ravni tudi med protestniki ni videti evropskih zastav," razlaga Spasojević in dodaja: "Seveda pa je jasno, da se študenti ne bi pritoževali, če bi dobili jasno podporo Evropske unije. Zanimivo pa je, da na svojih plakatih protestniki pogosto pozivajo, naj pride v Srbijo glavna evropska tožilka Laura Koveshi, da pomaga srbskemu tožilstvu izpolniti zahteve študentov. Tako da obstajajo neke posredne evropske dimenzije, neposredno pa ni mogoče razbrati takšnih sporočil."

Podpora posameznih evropskih politikov ljudem na ulicah in razprava v Evropskem parlamentu sta v srbski javnosti pritegnila veliko pozornosti, zato Spasojević ocenjuje, da je javnost s tem izkazanim zanimanjem za dogajanje v Evropskem parlamentu izrazila nezadovoljstvo, ki obstaja v zvezi z obnašanjem Evropske komisije in ključnih držav članic EU. Jasno je, da obstajajo pomembni kritični glasovi znotraj evropskih institucij nasproti Vučiću, zlasti ko gre za vprašanja korupcije. To je namreč ključna študentska zahteva.

Prepočasen napredek Srbije v pogajalskem procesu

Poročevalec za Srbijo Picula pa nas spomni, da na žalost v zadnjem obdobju z Zahodnega Balkana ne prihajajo spodbudna sporočila glede napredka v pogajanjih. Srbija je dobila status kandidatke leta 2012, pogajanja pa tečejo od 2014, vendar napredka v zadnjih treh letih ni videti. To stagnacijo prepoznavajo vse institucije EU, seveda na različnih nivojih in z različno intenziteto. "Srbija v tem trenutku nima velike perspektive, da pohitri pogajalski proces, saj v spremenjenih geopolitičnih okoliščinah ni pripravljena povleči pravih potez, na podlagi katerih se ocenjuje napredek," pravi Picula. "Eden pomembnih kriterijev je denimo odnos do Putinove Rusije. Srbija je poleg Belorusije in Turčije edina država na evropski celini, ki ni uvedla sankcij proti Rusiji. Obstaja nizek odstotek usklajenosti na področju zunanje in varnostne politike. Na to s posebnim nelagodjem gledajo nekatere članice EU. To preprosto ne bo izginilo z dnevnega reda, če srbske oblasti ne bodo dojele tega sporočila in spremenile teh pozicij."

Po besedah parlamentarnega poročevalca za Srbijo gre torej za vprašanje geopolitične orientacije Srbije kot kandidatke za članstvo v EU. S tem so seveda povezane številne težave pri funkcioniranju pravne države v Srbiji, boja proti korupciji, kar je glavno sporočilo protestnikov, in na koncu človekovih pravic in pravic manjšin ter svoboda medijev, kjer vidimo, da javni mediji ne dajejo prostora opoziciji.

Razmere na teh področjih res niso spodbudne, hkrati pa je marsikaj od naštetega tudi razlog, da ljudje vztrajajo z izražanjem nezadovoljstva na ulicah in nadaljujejo paralizo države. In hkrati to pomeni, da pomemben del javnosti pričakuje podporo Evropske unije. Profesor Spasojević zato verjame, da bi bila jasnejša podpora Evropske unije Srbiji pomembna prav v glede evropskih integracij. "Ta proces ima smisel samo, če se krepijo demokratične zmogljivosti prihodnjih držav članic. Toda zdi se mi, da moramo imeti pred očmi realpolitični trenutek in se pogovoriti o posledicah molka Evropske unije. Če bodo države Evropske unije ostale tiho in bodo z molkom pospremile to krizo v Srbiji, se bo njihov vpliv na srbsko družbo in na politično resničnost v Srbiji zmanjšal." In naposled se bodo spraševali, zakaj imata morda Rusija in Kitajska večji vpliv, še doda politolog. "Razumeti moramo, da je v kolektivnem interesu držav Evropske unije poslati jasna sporočila. Seveda smo lahko cinični, da nihče ne pričakuje od Rusije ali Kitajske, da bi podpirali demokratične procese v Srbiji, a to dejstvo že poznamo, na drugi strani pa bo molk Evropske unije v tej situaciji zmanjšal željo srbskega prebivalstva po približevanju EU-ju in hkrati zmanjševanje vpliva EU-ja."

Najdaljša prekinitev širitvenega procesa

Evropska unija je zveza držav, ki so se s svobodno voljo svojih državljanov odločile sodelovati v nekakšni sui generis multilateralni obliki, ki se je oblikovala v zadnjih 70 letih. Toda vstop v to povezavo postaja vse bolj zahteven, razmišlja Picula, poročevalec za Srbijo. "Rad rečem, da je bilo veliko lažje ustanoviti evropsko gospodarsko skupnost v petdesetih letih preteklega stoletja, kot vstopiti vanjo v tretjem desetletju novega tisočletja. S tem ima nedvomno največjo težavo država, ki se ne zmore jasno opredeliti do zelo pomembnih elementov, na katerih je ta Evropska unija konstituirana." To pa seveda po njegovih besedah ne pomeni, da lahko EU odstopi od sprejemanja novih držav. Zdaj mineva 12 let od zadnje širitve EU-ja, ko se je povezavi pridružila Hrvaška. To je najdaljše obdobje, ko se Unija ni širila. In vse to pa meče slabo luč na širitveni proces, kajti če se ni širila 12 let, se lahko zgodi, da se ne bo 20 let.