Peticija "ZeroCovid", ki so jo v četrtek objavili v Berlinu in na Dunaju, je do popoldneva zbrala 17.000 podpisov, do danes pa skoraj 30.000, pobudniki pa v njej navajajo, da so polovičarska prizadevanja Evrope v tem letu dni očitno spodletela.

"Na tisoče ljudi vsak dan umre, še več se jih okuži," pišejo pobudniki, ki še menijo, da bi morali iz "ogromnega bogastva" Evrope, ki ga v rokah drži peščica posameznikov, v tem času črpati za solidarnostno koronsko pomoč najbolj prizadetim in najrevnejšim stare celine.

Namesto poskusov sploščitve krivulje okužb je za dosego "radikalnega" cilja popolnega izkoreninjenja okužb potrebno "pravo zaprtje gospodarstva", menijo in pozivajo vse evropske države, da "ukrepajo naglo in sočasno".

"Popolno zaprtje pomeni zmanjšanje naših neposrednih stikov na minimum, tudi na delovnem mestu. Šole se morajo zapreti, poučevanje naj poteka na daljavo. Varovanje zdravja in demokratične pravice niso v nobenem protislovju," vztrajajo.

Ko število primerov enkrat znatno upade, pa je treba lokalne izbruhe naglo in učinkovito zajeziti, pri čemer za zgled dajejo Novo Zelandijo in Avstralijo, kjer so meje zaprli in imeli stroga zaprtja, a tudi imeli znatno manj okužb in smrti kot v Evropi.

Zlomiti val

Pobudniki peticije, ki jo sestavljajo zdravniki, intelektualci in aktivisti, se ob tem sklicujejo tudi na poziv evropskih znanstvenikov, objavljenem v medicinski reviji Lancet sredi decembra. Sporočilo je bilo – zlomite val s strogimi ukrepi, tretjemu valu pa se ognite s testiranjem, sledenjem stikov, samoosamitvijo in cepivi.

ZeroCovid poziva tudi k povišanju plač zdravstvenim delavcem in tistim v domovih za ostarele, opozarja, da klinike, usmerjene v dobiček, ogrožajo javno zdravje, na cepivo pa da bi se moralo gledati kot na javno dobro.

"Moramo skreniti z opotekajoče se poti, na kateri se vlade vedno odzovejo na predvidljive stvari šele po tem, ko se že zgodijo. Ukrepi, ki jih nato sprejmejo, nam prav tako hudo omejijo življenje, a morajo trajati dlje, da bi imeli kak učinek," je za časopis TAZ dejala filozofinja Bini Adamczak, ena prvih podpisnic peticije v Berlinu.