Pij XII. oziroma Eugenio Pacelli je bil papež med letoma 1939 in 1958. Uradni Vatikan je vrata v arhive iz njegovega obdobja odprl pred tremi leti. Preiskovalce zanima obdobje vojne, je poročal Janko Petrovec.

Z odprtjem arhivov je postalo bolj očitno, da je Pij XII. igral dve vlogi, diplomatsko in prikrito odporniško, je med odzivom na zadnja odkritja izjavil državni tajnik pri Svetem sedežu kardinal Pietro Parolin.

A Parolin morda sklepa na podlagi utečenih prepričanj. Nova odkritja namreč kažejo, da je imel Pij XII. na voljo podrobne informacije o pobojih Judov. To je v nasprotju z dozdajšnjo vatikansko držo, da je papež molčal, ker da ni mogel preveriti diplomatskih poročil o nacističnih zločinih.

Pozornost vzbuja zlasti nedavno najdeno pismo, ki ga je Pijevemu tajniku Robertu Leiberju poslal nemški jezuit Lothar Koenig. V njem konec leta 1942 poroča, da nacisti v kraju Rava Ruska pobijejo po 6000 ljudi dnevno, ostale pa da odvažajo v taborišče v Belzec.

Po mnenju vatikanskega arhivarja Giovannija Coca je Koenigovo pismo pomembno, ker dokazuje neposredno korespondenco med papeževim tajnikom – in torej papežem samim – ter nemškim odporništvom. Pismo je "glas, ki prihaja naravnost iz zmajevega trebuha", je dodal Coco.

Čeprav ni dokazov, da bi Pij XII. pismo osebno prebral, je bil naslovnik Leiber njegov tesni sodelavec, pa tudi nekdanji nuncij v Nemčiji.

Temi bo posvečena konferenca, ki se v ponedeljek začenja na Univerzi Gregoriana v Rimu.