Med drugim je Orban ob obletnici Trianonske pogodbe odkril spomenik Madžarska kalvarija v spomin na mesta, ki jih je Madžarska imela do podpisa mirovne Trianonske pogodbe 4. junija 1920. Gre za dele območja današnje Slovenije, Hrvaške, Srbije, Slovaške, Avstrije, Romunije in Ukrajine, ki so skupaj predstavljali dve tretjini madžarskega ozemlja v času Avstro-Ogrske. Prevodi napisov na spomeniku ob zemljevidu velike Madžarske so odmevali v hrvaških medijih.

Plenković je danes zatrdil, da mu je Orban povedal, da Madžarska nima teženj do hrvaškega ozemlja in da so bile razlage dogodkov ob obletnici napačne ter zgrešene. Madžarski premier je dejal, da s takšnimi razlagami ne soglaša, temveč si želi s Hrvaško graditi dobrososedske odnose, je izjavil hrvaški premier. Kot je dodal, je Orbanu zelo jasno povedal, da Hrvaška ščiti svoje interese ter zavrača kakršne koli razprave o težnjah za svojim ozemljem ali o zgodovinskih aspiracijah. "Tako sva to temo popolnoma razjasnila," je dejal Plenković.

"Takšno ravnanje vidimo samo od Orbana"

Tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović se je v pogovoru z novinarji ozrl na madžarske zgodovinske zemljevide. Kot je dejal, je želel povedati "besedo ali dve o cirkusu, ki ga znova gledajo od prijatelja iz Madžarske", potem ko se je pred kratkim na podobne Orbanove izjave o madžarskih zgodovinskih mejah odzval na svojem Facebookovem profilu. Spomnil je, da sta se v času, ko je bil hrvaški premier, večkrat po telefonu pogovarjala z Orbanom in da je madžarski premier vedno zatrdil, da je vse v redu.

"Takšno ravnanje je danes v Evropi mogoče videti samo od Orbana in njegove majhne ekipe. Tako se danes ne obnaša nihče od ljudi, ki so na oblasti v Evropi, ko gre za meje, zgodovino in podobne občutljive zadeve (...) torej nihče v Evropski uniji, samo on (Orban)," je povedal Milanović.

Dodal je, da "ves čas poslušamo obžalovanje, kako je Madžarska s Trianonsko pogodbo oškodovana za ozemlje, kako gre za tragedijo madžarskega naroda in države". Ocenil je, da bi na Madžarskem želeli znova imeti predtrianonsko ozemlje, veliko približno toliko kot današnja Nemčija. Poudaril je, da ima Evropa svojo zgodovino in svoje travme ter da so vsi narodi končali v nekakšnih mejah.

Povedal je, da tudi na Hrvaškem obstajajo ljudje, "ki bi imeli mejo s Srbijo na reki Drini, kot tudi takšni, ki mislijo, da bi morala Budimpešta biti hrvaško mesto, ker je Horvat najbolj pogost priimek na Madžarskem". "To je neumnost, ki ne pride na pamet normalnim ljudem. Zato so vse te zgodbe nezrele in uboge. Tako se ne gradijo normalni odnosi s sosedi," je dodal.

Protestna nota

Hrvaška je madžarskemu veleposlaniku v Zagrebu na začetku tedna izročila protestno diplomatsko noto zaradi spomenika, na katerem so na plošči v kontekstu madžarskega ozemlja posebej omenjali hrvaške kraje. Hrvaški vodja diplomacije Gordan Grlić Radman je nato ocenil, da si Budimpešta ne želi prilastiti hrvaškega ozemlja in da je uzurpacija ozemlja v Evropski uniji nepredstavljiva.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je potem ostro napadel nekatere hrvaške medije, češ da so s svojimi napačnimi prevodi madžarskih napisov povzročili politične odzive. Med drugim je na Facebooku zapisal, da "tovarne lažnih novic ne oklevajo obrniti enega naroda proti drugemu" in da si Madžarska prizadeva za dobrososedske odnose.