Uspeh AfD-ja v Turingiji bi pomenil prvo slavje skrajno desne stranke v eni od nemških dežel po drugi svetovni vojni.

V dvomilijonski Turingiji naj bi AfD osvojil od 30,5 do 33,5 odstotka glasov. Drugo mesto naj bi s 24,5 odstotka predvidoma pripadlo CDU-ju, tretje pa levemu Zavezništvu Sahre Wagenknecht (BSW) s 16 odstotki.

Levica, ki je na prejšnjih volitvah leta 2019 prejela kar 31 odstotkov glasov, naj bi osvojila 12,5 odstotka glasov, socialdemokrati sedem, Zeleni pa štiri. Tretja stranka zvezne koalicija, FDP, naj bi prejela le dober odstotek glasov in tako gladko zgrešila petodstotni prag.

Na deželnih volitvah na Saškem, kjer živi štiri milijone ljudi, medtem projekcije kažejo, da naj bi CDU osvojil od 31,5 do 32 odstotkov glasov, AfD pa naj bi zaostal za malenkost – pripisujejo mu od 30 do 31,5 odstotka prejetih glasov. Zavezništvo Sahre Wagenknecht naj bi osvojilo 12 odstotkov, socialdemokrati 8,5, Zeleni 5,5, Levica pa štiri, poroča Deutsche Welle. FDP naj bi dobil le približno enoodstotno podporo.

Pred deželnim parlamentom v glavnem mestu Turingije Erfurtu so se medtem že začeli zbirati protestniki proti AfD-ju. Policija je sporočila, da pričakuje 2500 udeležencev.

Ena od organizatoric je za Deutsche Welle dejala, da je namen shoda zagotoviti prostor za ljudi, "ki so nezadovoljni, jezni ali prestrašeni". Večina prebivalcev Turingije ne podpira AfD-ja, je dejala in dodala, da dežele ne bodo prepustili skrajni desnici.

Preizkus priljubljenosti skrajne desnice

Volitve v deželna zbora so deležne velike pozornosti nemške in mednarodne javnosti, saj veljajo za preizkus priljubljenosti in moči skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo, ki je bila že na evropskih volitvah na začetku junija druga najmočnejša stranka.

Nemčija je zvezna država, sestavlja jo 16 dežel, ki imajo velike pristojnosti na področju izobraževanja, upravljanja, varnosti ali imenovanja sodnikov.

V stranki AfD vedo, da za vodenje deželnih vlad brez koalicijskega partnerja ne bodo dobili priložnosti. Pričakuje se razprava o tem, ali bodo prevzeli vodenje deželnih zborov, je za Radio Slovenija poročala dopisnica RTV Slovenija Maja Derčar.

Druge stranke so sicer že sporočile, da ne bodo vstopale v koalicijo z AfD-jem.

Kampanja na vzhodu je pokazala vzpon populizma v Nemčiji z odpiranjem tem, ki niso v pristojnosti dežel. V njeni ciljni črti je potekala ostra izmenjava med AfD-jem in podjetji, ki zaradi pomanjkanja delavcev in razraščanja nestrpnosti že pet let vodijo kampanjo z geslom "Narejeno v Nemčiji – narejeno iz različnosti" in tako privabljajo tuje delavce.

Vodja turingijskega AfD-ja Björn Höcke je podjetjem, vključenim v kampanjo, zaželel veliko, veliko škode. Maske so padle, je bil odziv. AfD ne skriva, da mu ni mar za podjetja, za gospodarstvo. Vodja podjetja Jenoptik Stefan Träger je opozoril, da zaradi ksenofobije že zdaj ne dobijo delavcev. "Potrebujemo ljudi, ki prihajajo iz drugih delov sveta, ki imajo morda drugačne poglede, prepričanja, drugačno barvo kože."

Po volitvah je pričakovati živahno analizo, mukotrpne koalicijske pogovore na Saškem in v Turingiji, ni pa pričakovati, da bi izid naslednji dan zamajal zvezno vlado v Berlinu. Lahko pa močno zamaje socialne demokrate, ki so doslej vedno prišli v deželne parlamente, tokrat pa jim podpora niha okrog petodstotnega volilnega praga, je še poročala Derčar.

Kakšne so možnosti?

Če bodo stranke skušale držati AfD zunaj deželne vlade, bo po poročanju STA-ja verjetno v obeh deželah glede na ankete mogoče oblikovati večinsko koalicijo le s sodelovanjem med CDU-jem in levim populističnim Zavezništvom Sahre Wagenknecht (BSW).

Tako zavezništvo bi bilo iz političnega vidika precej neverjetno in pri krščanskih demokratih niso najbolj navdušeni nad tem, saj Wagenknecht že postavlja pogoje za sodelovanje, ki se ne zdijo uresničljivi. Vodja CDU-ja Friedrich Merz je nedavno ob obisku na Saškem posredno posvaril pred sodelovanjem z BSW-jem, čeprav stranke ni izrecno omenil.