Rusija se je za odstop od pogodbe odločila, potem ko so to pred približno letom dni pod vodstvom tedanjega predsednika Donalda Trumpa storile ZDA. Vlada zdajšnjega predsednika Joeja Bidna je maja Moskvi sporočila, da se ne namerava vrniti k pogodbi.

Pogodba je bila podpisana leta 1992, veljati pa je začela leta 2002. Trenutno v pogodbi sodeluje še 32 držav, večinoma članic zveze Nato, od leta 2004 tudi Slovenija. Njen namen je krepitev varnosti in zaupanja v evroatlantskem prostoru.

Pogodba določa režim zračnega opazovanja in snemanja, uporabo in razširjanje pridobljenih informacij. Vsaka pogodbenica ima pravico izvajati opazovalne polete nad ozemljem drugih držav pogodbenic in dolžnost sprejemati opazovalne polete nad svojim ozemljem s strani drugih držav v skladu z določenimi kvotami.

Med ZDA in Rusijo ostaja v veljavi le še ena velika pogodba za nadzor nad oborožitvijo, to je pogodba Novi Start, ki sta jo podpisala Barack Obama in Dmitrij Medvedjev in omejuje število strateških jedrskih raket. Malo pred iztekom veljavnosti februarja sta se Biden in Putin dogovorila o njenem podaljšanju.