Pobudi je doslej uspelo zbrati 300.000 od predpisanih milijon podpisov v najmanj sedmih članicah Unije.

Nemške aktivistke se obenem doma borijo za uzakonitev splava, ki ga omejuje več kot 150 let star zakon. Nemčija splava ne preganja, a je dostop do njega marsikje otežen.

Nosečnica mora v Nemčiji pred umetno prekinitvijo nosečnosti opraviti obvezno posvetovanje. Medicinska oskrba na katoliškem jugu države je slaba. Število klinik, ki opravljajo postopek, se zmanjšuje. Mnogo žensk poišče pomoč v tujini. Vse to zato, ker je splav v državi uradno prepovedan.

"Splav je še vedno kaznivo dejanje in je zato močno stigmatiziran. Splav je mogoče narediti, toda ob velikih ovirah," je dejala Annika Kreitlow, ginekologinja v Berlinu.

"S stališča človekovih pravic to ni sprejemljivo. Prekinitev nosečnosti ne bi smela biti kazniva," je dejala Julija Duchrow, generalna sekretarka Amnesty International v Nemčiji.

Komisija strokovnjakov v nemški vladi predlaga spremembo zakona. "Ni osnutka zakona in niti ni signalov iz vlade, da ga oblikuje," je dejala ginekologija Kreitlow.

Slovenija je pri reproduktivnih pravicah in zdaj z evropsko kampanjo za vzor Nemčiji. "Mislim, da smo mi lahko vzor marsikomu in tudi ta kampanja nas uči, da lahko dvomilijonska Slovenija postavlja ideje za solidarnejšo družbo, da se nam pridružujejo veliki in da so v resnici ponosni, da so z nami," je dejala Nika Kovač, koordinatorica evropske državljanske pobude iz Inštituta 8. marec.

"Zdi se mi pomembno, da imamo evropsko pobudo, saj prispeva k temu, da bodo prekinitve nosečnosti v vseh članicah Unije varnejše," je dejala Duchrow. Kreitlow pa je dejala: "Mislim, da se bo, zdaj ko smo sprožili to kampanjo, zelo veliko Nemcev podpisalo pod to pobudo, saj vemo, da je od 70 do 80 odstotkov ljudi za splav".

Pobuda Moj Glas, moja izbira si prizadeva za sprejetje pravne podlage za vzpostavitev evropskega finančnega mehanizma, ki bi ženskam kjerkoli v Uniji omogočil varen splav.