Da je BfV organizacijo JA v Brandenburgu uradno označil za desničarsko ekstremistično organizacijo, sta v Potsdamu sporočila vodja notranje obveščevalne agencije v tej zvezni deželi Jörg Müller in brandenburški notranji minister Michael Stübgen.

Stübgen je dejal, da stališča podmladka AfD-ja v Brandenburgu niso v skladu z nemško ustavo in da je BfV ugotovil, da je ta večkrat kršil svobodni demokratični red, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

JA je bil od leta 2019 v Brandenburgu uvrščen med skupine, ki so osumljene desničarskega ekstremizma. Brandenburški AfD je napovedal, da bo današnjo odločitev oblasti pravno izpodbijal.

JA že velja za desničarsko ekstremistično gibanje v več drugih nemških zveznih deželah.

Zvezna agencija BfV je junija sporočila, da je v Nemčiji v porastu desničarski ekstremizem, potem ko je v letno poročilo prvič vključila člane AfD-ja. Vendar pa je ob tem tudi opozorila, da vseh pripadnikov te skrajno desne stranke ne gre šteti med ekstremiste in da je teh v vrstah AfD-ja in JA-ja okoli 10.200.

Podpora AfD-ju se sicer v Nemčiji krepi že dalj časa, posebej močna pa je v zveznih deželah nekdanje Vzhodne Nemčije. Konec junija je stranka osvojila svoj prvi vodilni položaj, potem ko je na volitvah za položaj vodje okrožja v Sonnebergu na jugu zvezne dežele Turingija zmagal njen kandidat Robert Sesselmann.

Na začetku tega meseca je nato stranka dosegla še en uspeh, potem ko je na županskih volitvah v mestu Raguhn-Jessnitz v vzhodni zvezni deželi Saška-Anhalt slavil njen kandidat Hannes Loth.

Poleg evroskepticizma so za AfD med drugim značilni nacionalizem, zgodovinski revizionizem, nasprotovanje priseljevanju, islamu, istospolnim porokam in skupnosti LGBTQ nasploh ter zanikanje vpliva podnebnih sprememb.