"Ne pošiljamo več orožja Ukrajini, ker zdaj Poljsko oborožujemo s sodobnejšim orožjem," je dejal premier Poljske Mateusz Morawiecki.

Poljska je Ukrajini zagotovila veliko pomoči. Poslala ji je 320 tankov iz sovjetskih časov in 14 lovcev MiG-29. Nemčijo je pozivala, naj Ukrajini dobavi tanke leopard 2, obljubila je dobavo svojih vojaških lovcev, sprejela in pomagala je več kot 1,5 milijona beguncem iz Ukrajine.

Poljska vojska se je z dobavami Ukrajini oslabila za tretjino, poroča BBC, zdaj pa je v procesu zamenjave tega orožja s sodobnejšim zahodnim.

"Poljska bo izvedla le predhodno dogovorjene dobave streliva in oborožitve," je za poljsko tiskovno agencijo PAP povedal tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Muller in poudaril, da so se v Varšavi za to odločili zaradi vrste "popolnoma nesprejemljivih izjav in diplomatskih gest" Ukrajine. Poljski proizvajalec PGZ bo v prihodnjih mesecih v Ukrajino sicer poslal 60 samovozečih havbic krab.

Ob tem je Muller poudaril, da je Poljska v prvih mesecih ruske invazije v Ukrajini dobavljala orožje in strelivo, medtem ko so druge države EU-ja šele govorile o podpori. Po njegovih besedah je Poljska s tem pomagala odbiti ruski napad na Ukrajino in posledično druge države EU-ja.

Morawiecki je za poljsko televizijo Polsat News dejal, da Poljska pomaga Ukrajini premagati "ruskega barbara" s tem, da v dogovoru z ZDA in Natom vzdržuje logistično vojaško središče v Rzeszowu, od koder v Ukrajino pride večina zahodnega orožja.

Predsednik Duda: Besede premierja napačno razumljene

Poljski predsednik Andrzej Duda pa je izjavil, da so bile besede premierja o tem, da ne bo več oboroževal Ukrajine, napačno razumljene. "Besede Morawieckega so bile interpretirane na najslabši možni način. Po mojem mnenju je premier mislil, da Ukrajini ne bomo posredovali novega orožja, ki ga trenutno kupujemo zaradi modernizacije poljske vojske," je dejal za televizijo TVN24.

Varšavo razburila izjava Zelenskega

Do spremembe politike Poljske prihaja v času povečanih napetosti med državama. V torek je Varšava na zagovor poklicala ukrajinskega veleposlanika zaradi izjav ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v ZN-u.

Ta je namreč dejal, da se nekatere države zgolj pretvarjajo, da so solidarne z Ukrajino, a da s svojimi stališči glede izvoza ukrajinskega žita pravzaprav pomagajo Rusiji, kar je Varšava označila za "neupravičeno glede Poljske, ki je Ukrajino podpirala od prvega dne vojne".

Spor zaradi žita se je pojavil po ruski invaziji v Ukrajini, zaradi katere so se zaprle glavne dobavne poti po Črnem morju, Ukrajina pa je morala najti alternativne kopenske poti za izvoz svojega žita.

Zaradi tega so velike količine žita končale v srednji Evropi. Evropska unija je zato začasno prepovedala uvoz žita v pet članic – Bolgarijo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Slovaško – z namenom zaščite lokalnih pridelovalcev, ki so se bali, da bi uvoz iz Ukrajine znižal cene njihovega žita.

Prepoved uvoza se je končala 15. septembra, EU pa je ni podaljšal, a Madžarska, Slovaška in Poljska so se odločile, da jo ohranijo.

Ta teden je Ukrajina nato vložila tožbo na Svetovni trgovinski organizaciji zoper te države, češ da kršijo svoje mednarodne obveznosti.

Morawiecki je dejal, da bodo povečali število ukrajinskih izdelkov, katerih uvoz so prepovedali, če bo Ukrajina stopnjevala spor glede žita. Poljsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da pritisk Ukrajine na Poljsko v okviru mednarodnih forumov in pritožbe pred mednarodnimi sodišči "niso ustrezen način za razreševanje razlik med našima državama".

"Seveda spoštujemo vse njihove težave, a za nas so interesi naših kmetov najpomembnejša stvar," je dejal Morawiecki.

Kijev napoveduje pogovore

Iz Kijeva pa so medtem danes sporočili, da bosta državi v prihodnjih dneh opravili pogovore o omenjenem sporu glede uvoza žita. "Naslednja pogajanja bodo potekala v prihodnjih dneh, na njih pa bomo razpravljali o vprašanjih, ki sta jih pripravili obe strani," je sporočilo ukrajinsko kmetijsko ministrstvo in napovedalo pogovore med kmetijskima ministroma obeh držav.

Na Poljskem bodo 15. oktobra parlamentarne volitve. Vladajoča nacionalistična stranka Zakon in pravičnost je na udaru kritik skrajne desnice, ki ji očita ustrežljiv odnos vlade do Ukrajine.

Slovaška in Ukrajina sklenili dogovor glede uvoza žita

Slovaška in Ukrajina sta sklenili dogovor o trgovanju z žitom, s katerim naj bi do konca leta odpravili prepoved uvoza ukrajinskega žita na Slovaško.

"Dokler se ta sistem ne bo začel uporabljati in dokler ne bo preizkušena njegova polna funkcionalnost, bo prepoved uvoza štirih vrst blaga iz Ukrajine veljala do konca leta 2023," je sporočilo slovaško ministrstvo za kmetijstvo.

Kmetijski minister Jozef Bireš je pred tem v sredo med telefonskim pogovorom z ukrajinskim kolegom zahteval, da Ukrajina "ustavi vse pravne ukrepe proti Slovaški". Po navedbah slovaškega kmetijskega ministrstva je minister Mikola Solski obljubil, da bo Ukrajina to storila, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr.

Ukrajina je proti Slovaški, Madžarski in Poljski v ponedeljek sprožila tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), saj so te tri države podaljšale omejitve na uvoz žita iz Ukrajine, in to kljub odločitvi Evropske unije, da teh omejitev ne podaljša.

Von der Leyen pozdravila napoved Kijeva, da bo sam nadzoroval izvoz v Unijo

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku v pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim sicer pozdravila ukrepe Kijeva, ki jih je ta napovedal po odpravi evropskih omejitev na področju uvoza ukrajinskega žita.

Zelenski je predsednici komisije, romunskemu predsedniku Klausu Iohannisu in namestnici bolgarskega premierja Mariji Gabriel predstavil ukrajinske ukrepe. Kijev bo v zameno za odpravo omejitev, ki jih je Unija do preteklega petka izvajala na področju uvoza pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen, sam nadzoroval izvoz v Unijo.

"Cenimo ukrajinske učinkovite ukrepe za preprečevanje motenj na trgih v sosedah, ki so članice EU-ja," je po pogovorih prek družbenega omrežja X sporočila von der Leyen.

Ob tem je zapisala, da Romunija in Bolgarija igrata ključno vlogo pri zagotavljanju ukrajinskega izvoza, za kar se je tema dvema članicama zahvalil tudi Zelenski. Dodal je, da skupaj z Bolgarijo in Romunijo iščejo logistične rešitve, kako povečati tranzit prek t. i. solidarnostnih pasov, s katerimi želi EU Ukrajini pomagati pri izvozu njenega blaga. Govorili pa so tudi o alternativnih poteh.

Romunski predsednik Iohannis je po pogovorih zagotovil, da bo Romunija podpirala Ukrajino, dokler bo treba.

Bruselj pripravljen ukrepati proti Poljski, Slovaški in Madžarski

Na Evropski komisiji so medtem poudarili, da je trgovinska politika v izključni pristojnosti EU-ja, kar pomeni, da članice na tem področju ne smejo sprejemati enostranskih ukrepov. Ukrajina je predstavila načrt ukrepov za nadzor nad izvozom žita, tako da po njihovih uvedbi ne bo potrebe po enostranskih ukrepih, je povedala tiskovna predstavnica komisije Miriam Garcia Ferrer.

"Si pa seveda komisija pridržuje pravico, da proti članicam, ki so uvedle enostranske ukrepe, sproži postopek ugotavljanja kršitev prava EU-ja, če bo treba," je poudarila. Bruselj si trenutno po besedah tiskovne predstavnice prizadeva za iskanje rešitve, tako da ukrepi članic ne bi bili potrebni.