Finski dnevnik Iltalehti je v ponedeljek poročal, da je Stockholm "predlagal, da državi nakažeta svojo pripravljenost za priključitev" na isti dan, Finska pa je v to privolila, “potem ko je švedska vlada odločitev že sprejela".

Švedski časopis Expressen je ob sklicevanju na vladne vire poročilo potrdil.

Premierki Švedske in Finske sta ta mesec dejali, da razpravljata o tem vprašanju, kot argument pa navedli, da je ruska invazija v Ukrajini "spremenila celotno varnostno krajino Evrope" in “dramatično preoblikovala miselnost" prebivalcev nordijske regije.

Finska premierka Sanna Marin je dejala, da se bo njena država, ki si z Rusijo deli 1300 kilometrov meje, glede prošnje za pridružitev Natu odločila "precej hitro, v nekaj tednih, ne mesecih" – kljub tveganju, da s tem stopi na žulj Moskvi.

Njena švedska kolegica, Magdalena Andersson, pa je dejala, da mora biti Švedska “pripravljena na vse vrste dejanj Rusije" in da se je vse spremenilo, ko je Moskva napadla Ukrajino.

Rusija sicer vztrajno opozarja obe nordijski državi pred pridružitvijo Natu. Iz Kremlja so sporočili, da bodo prisiljeni “povrniti vojaško ravnotežje" s krepitvijo svojih obrambnih sil na Baltiku, vključno z namestitvijo jedrskega orožja, če se državi odločita s pridružitvijo Natu opustiti več desetletij dolgo vojaško nevtralnost.

Javno mnenje se je po invaziji povsem obrnilo

Švedska zunanja ministrica Ann Linde je prejšnji teden dejala, da bodo že do 13. maja končali revizijo varnostne politike, ob tem pa dodala, da je zdaj "velik pritisk" na Švedsko, saj je Finska svojo analizo že objavila.

Po poročanju Expressena bi lahko sočasni prijavi sosedi oddali že v tednu 16. maja, kar bi sovpadalo z obiskom finskega predsednika Saulija Niinistöja v Stockholmu.

Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo na občuten porast podpore priključitvi Natu v obeh državah – na Finskem to podpira 68 odstotkov vprašanih, kar je več kot še enkrat več kot pred invazijo, proti jih je le 12 odstotkov. Na Švedskem je ta delež manjši, še vseeno pa za malenkost več vprašanih priključitev podpira.

Obe državi sta uradno vojaško nevtralni, sta pa ob vstopu v EU leta 1995 postali partnerici Nata ter z zavezništvom sodelujeta pri vojaških vajah in pri izmenjavi obveščevalnih podatkov.