Nekdanjega predsednika Ukrajine preiskujejo zaradi obtožb izdaje, saj naj bi v času predsedovanja ruskim separatistom samooklicanih republik Doneck in Lugansk pomagal pri prodaji premoga v vrednosti 48 milijonov evrov. Grozi mu do 15 let zapora.

Petro Porošenko sicer obtožbe zanika in trdi, da za njimi stoji zdajšnji ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki da želi tako odvrniti pozornost od dejanskih težav v državi.

Po enem mesecu bivanja v tujini se je Porošenko v ponedeljek zgodaj zjutraj iz Varšave vrnil v Kijev. Na letališču je bil deležen pregleda potnega lista med kaotično sceno. Pozneje je zatrdil, da mu je obmejna policija skušala preprečiti vstop v državo.

Blizu letališča ga je pričakalo več tisoč podpornikov, ki jim je sporočil, da se je vrnil z namenom pomagati Ukrajini pri spoprijemanju z naraščajočo grožnjo ruske invazije. Ob tem je Zelenskega obtožil državne izdaje. "Tu smo, da se poenotimo in branimo Ukrajino," je dejal zbranim in se odpravil na sodišče v Kijevu, ki bo odločilo, ali mu bodo odredili pripor.

Ukrajinsko tožilstvo je za Porošenka zahtevalo dvomesečni pripor ali plačilo okoli preračunanih 31 milijonov evrov varščine. Tožilec je prav tako zahteval, da nekdanjega predsednika na prostost izpustijo po plačilu varščine ob pogoju, da bo nosil elektronsko zapestnico za sledenje.

Porošenko je glavni politični tekmec Zelenskega in eden najbogatejših Ukrajincev. Na volitvah aprila 2019 ga je premagal takratni politični novinec Zelenski. Zdaj je poslanec in vodja opozicijske stranke Evropska solidarnost, proti njemu pa vodijo več preiskav.

Scholz: Razmere so zelo zelo resne

Nemški kancler Olaf Scholz, ki se je danes v Madridu sešel s španskim kolegom Pedrom Sanchezom, pa je Rusijo pozval, naj ne stopnjuje krize ob meji z Ukrajino, saj da so razmere "zelo, zelo resne". Ravno zato mora po njegovem mnenju Rusija sprejeti jasne ukrepe za ublažitev razmer.

"Vojaška agresija nad Ukrajino bi imela resne politične in gospodarske posledice. Zato je naša naloga, da naredimo vse, kar je v naši moči, da bi se izognili takšnemu razvoju dogodkov, kjer bi bili na koncu vsi na slabšem," je dejal.

Ob tem je izrazil zadržke glede povpraševanja Ukrajine po dobavi orožja iz Nemčije. Nemška vlada naj bi bila po njegovih navedbah glede tega vprašanja "zelo enotna".

Nemčija: Storili bomo vse za varnost Ukrajine

Da bo Nemčija storila vse, kar je v njeni moči, pa je na obisku v Ukrajini zatrdila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Obisk nemške zunanje ministrice v Ukrajini poteka sredi poskusov oživitve normandijske četverice, v kateri so Rusija, Ukrajina, Francija in Nemčija, katere namen je doseči umiritev razmer na vzhodu Ukrajine.

"Naš skupni cilj je učinkovito delo v okviru normandijske četverice in izvedba vrha njenih voditeljev," je dejal ukrajinski zunanji minister Dmitrom Kulebo in ponovil, da želi Ukrajina pridobiti orožje zahodnih zaveznikov. Kijev je decembra obtožil Berlin, da blokira dobavo Natovega orožja. "Naš dialog z Nemčijo o tem vprašanju se bo nadaljeval," je dejal.

Lavrov: Rusija čaka na konkretne odgovore

Nemška ministrica se bo v torek v Moskvi srečala z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Ta je napovedal, da bodo opravili "poglobljeno izmenjavo o aktualnih mednarodnih vprašanjih, predvsem o uresničitvi ruskih predlogov o varnostnih zavezah".

Na današnji tiskovni konferenci je Lavrov dejal, da Rusija čaka na "konkretne odgovore" na številne obsežne varnostne zahteve v Evropi. Dodal je, da je "rusko vodstvo sposobno zaščititi svoje interese tako z vidika varnosti kot v smislu zagotavljanja pravic ruskih državljanov".

Zahod Rusijo obtožuje, da je v okviru priprav na morebitno invazijo v zadnjih tednih na vzhodu Ukrajine namestila tanke, topništvo in približno 100.000 vojakov. Moskva pravi, da gre za odgovor na vse večjo prisotnost Nata na njenem vplivnem območju. Rusija ostro nasprotuje morebitni širitvi atlantskega zavezništva na tem območju.