Že četrt stoletja je Vladimir Putin nesporni prvi mož ruske politike. Avgusta leta 1999 je tedanji ruski predsednik Boris Jelcin širši javnosti neznanega Vladimirja Putina imenoval za premierja, nekaj mesecev pozneje je ta nekdanji agent tajne službe postal še predsednik. Prevzel je kaotično državo v razsulu, ki so ji vladali oligarhi in kriminalne skupine.

"Tisti, ki govorijo o morebitni diktaturi, o njej sami sanjajo. To je v sodobni Rusiji nemogoče," je poudaril na začetku svojega predsedovanja, a kmalu pokazal, da misli v Kremlju ostati dolgo. Na položaju se je obdal z nekdanjimi kolegi iz KGB-ja in drugimi uslužbenci represivnih organov. Postopoma si je podredil dotlej vsemogočne oligarhe, ki so obvladovali gospodarstvo. Uspelo mu je stabilizirati državo, a njegove ambicije so bile širše.

V nagovoru poslancem ruskega parlamenta aprila 2005 je razpad Sovjetske zveze označil za največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja.

Rusijo je vrnil na svetovni oder kot pomembno silo. Ruski vpliv je širil s prodajo nafte, plina in drugih naravnih bogastev, pa tudi z vojaškimi posredovanji v nekdanjem sovjetskem prostoru in drugje po svetu.

Sprva prijateljski odnosi z Zahodom so se z leti vedno bolj zaostrovali. Leta 2014 si je po spremembi oblasti v Ukrajini Rusija brez večjega nasprotovanja mednarodne skupnosti priključila polotok Krim. Osem let pozneje, februarja 2022, pa je Putin šokiral svet z vojaškim napadom na sosednjo državo.

Čeprav se napad ni izšel po njegovih načrtih, s hitro kapitulacijo Kijeva, je vojna njegovo oblast le še utrdila.

Javno nasprotovanje vojni je prepovedano, kritični mediji so utišani, politični nasprotniki so v zaporu, v izgnanstvu ali pa so umrli v sumljivih okoliščinah.

Na predsedniških volitvah marca letos, ki jih je ruska opozicija ostro kritizirala, si je Putin zagotovil že peti mandat na čelu države. Kot kaže, bo na oblasti ostal najmanj do leta 2030.